Kot so v poslanskih skupinah LDS in Zares zapisali v današnjem odzivu na torkovo zahtevo poslanske skupine SDS po sklicu nujne seje odbora za notranjo politiko o pritiskih na tožilstvo, ima vsaka parlamentarna stranka poslovniško možnost zahtevati državnozborsko razpravo o različnih vsebinah. Tako je tudi zahteva SDS povsem legalen inštrument opozicijskega dela. Prepričani pa so, da je utemeljitev zahteve po razpravi o pritiskih na tožilstvo "ponavljanje stare navade SDS, ko tat kriči primite tatu".
"V utemeljitvi omenjene zahteve SDS navaja zakonita dejanja ministra in poslancev državnega zbora, ki naj bi dokazovala nezakonit pritisk na neodvisnost tožilstva. Zakonito delo poslancev in ministra problematizirajo, povsem neproblematično pa se jim zdi evidentno kršenje 66. in 66.d člena Zakona o državnem tožilstvu," so prepričani v LDS in Zares.
Ocenjujejo, da "po mnenju SDS se v zvezi z delom tožilstva ne sme nihče oglašati, generalno državno tožilstvo pa notranji nadzor lahko izvaja ne samo po vseh zakonitih poteh, temveč je prvi državni tožilki pri tem dovoljeno tudi kršenje zakona".
V SDS tako po navedbah poslanskih skupin Zares in LDS "ostajajo zvesti svoji tradicionalni dvoličnosti". "Ko generalna državna tožilka preganja novinarja, ki si drzne preiskovati stranpoti bivše vlade, je za SDS to pokazatelj strokovnosti, ko pa krši zakon, z jasno intenco dnevnopolitičnega angažmaja, pa je to kronski dokaz njene neodvisnosti," ocenjujejo v poslanskih skupinah LDS in Zares.
Poudarjajo, da se bodo zavzeli za neodvisno in nepristransko tožilstvo. V ta namen bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti o tem, kako bi spremenili način odločanja oz. imenovanja generalne državne tožilke, da ne bi bilo več mogoče, da bi "državno tožilstvo (p)ostalo čakalnica ministrov, neuspešnih predsedniških kandidatov in drugih strankarskih aktivistov".
Ob tem so izrazili upanje, da bodo "svojo zmoto spoznali tudi v SDS in takšno ureditev v DZ podprli," so še zapisali v skupni izjavi za javnost poslanskih skupin LDS in Zares.
