Geodetska uprava je sicer podatke že zbrala, pravi njen direktor Aleš Seliškar, vendar je potem ministrstvo za javno upravo predlagalo, da bi lastniki lahko pripombe vložili tudi po pošti, ne le po internetu. Po besedah Dušana Mitroviča z geodetske uprave pomeni dodatne stroške predvsem papirno poslovanje. Rok 1. maj 2010 je vlada postavila marca lani, vendar se je izvedba zapletla zaradi zamud pri sklepanju pogodb, pri zagotavljanju proračunskih sredstev, dodatnih postopkov pri javnem naročanju in sklepanju pogodb ter zaradi prilagoditve informacijskega sistema obveščanja.

In vpliv na trg?

Vprašanje, ki se pojavlja ob množičnem vrednotenju nepremičnin, je tudi, ali lahko po tem, ko bodo znani podatki, na trgu pričakujemo kakšne spremembe, vendar je odgovor nepremičninarja z Obale Gašparja Gašparja Mišiča nikalen. Po njegovem mnenju množično vrednotenje večjega vpliva ne bi smelo imeti. Nasprotno je prepričan direktor geodetske uprave Aleš Seliškar, ki ocenjuje, da bo vrednotenje udeležencem na trgu omogočilo, da bodo v pogajanjih nastopali bolj suvereno in z več informacijami, predvsem pa bo po njegovem mnenju poznavanje vrednosti primerljivih nepremičnin na določenem območju omejilo plezanje cen navzgor, ki smo mu bili priče precej let in se je ustavilo z začetkom gospodarske krize. Frano Toš iz agencije Interdom pa meni, da bo v prvi fazi vrednotenje vplivalo predvsem na počutje lastnikov, ker bodo imeli veliko pripomb. "Vsaj v prvem obdobju po uveljavitvi nepremičninskega davka, ko bo do tega seveda prišlo, finančna obremenitev lastnikov po mojem mnenju ne bo presegala sedanje, izkušnje iz tujine pa kažejo, da se je obdavčitev postopoma zviševala," še pravi.

Osnova za uvedbo nepremičninskega davka

Vrednotenje nepremičnin v državi je namreč podlaga za uvedbo dolgo načrtovanega, napovedovanega in večkrat prestavljenega davka na nepremičnine, ki pa bi le združil dve že obstoječi dajatvi, in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek od nepremičnega premoženja, ki ga lastniki plačujejo že zdaj. Zaradi tega na finančnem ministrstvu po besedah Urške Štorman ocenjujejo, da tudi načrtovani zamik ne bo vplival na javnofinančno sliko, saj lastniki nekakšno obliko davka na nepremičnine že plačujejo. Natančnejših ocen o tem, koliko davščin si obetajo po novem, sicer ne morejo dati, ker je zakon še v pripravi. Med drugim je nejasno tudi to, po kakšnih stopnjah bodo obdavčeni, kot pravijo, "posamezni predmeti obdavčitve", se pravi različni tipi nepremičnin. Med pripravami na uvedbo davka se je pojavljala tudi ideja, da bi prazna stanovanja obdavčili višje kot zasedena, s čimer bi jih bodisi spravili na trg, tista pa, ki so prazna le uradno, v resnici pa jih lastniki oddajajo, spravili pod davčni nadzor. Da bi bila to smiselna odločitev, ocenjuje Frano Toš iz agencije Interdom, s finančnega ministrstva pa na to temo v petek nismo uspeli dobiti komentarja.