Na Trgu Jožeta Srebrniča sredi Solkana je policija Prijatelja opoldne aretirala. Trg Jožeta Srebrniča nosi ime po primorskem domoljubu, partizanskem poveljniku in funkcionarju OF, ki je leta 1944 v nenavadnih okoliščinah utonil v Soči. Trg leži slab kilometer stran od sedeža podjetja, ki ga je v popoldanskih urah obiskal predsednik vlade. Poslanec se je na Trg Jožeta Srebrniča pripeljal s terensko kio. V trenutku, ko mu je podjetnik Marjan Mikuž iz nepremičninskega podjetja Premik.net izročil zahtevano vsoto, 323.000 evrov, so na prizorišče prišli policisti. Policisti so Prijatelja, poslanca in člana sežanskega občinskega sveta, prijeli med finančno transakcijo. Zdi se, da je podjetnik v nekem trenutku ocenil, da je izsiljevanja, ki naj bi ga izvajal poslanec, dovolj, zato je zadevo prijavil policiji.

Praktično hkrati se je policijska akcija odvijala tudi na drugem koncu države, v Murski Soboti. Policija je vstopila v prostore občine in opravila pogovor z županom Antonom Štihcem. Kriminalisti so iskali dokaze o morebitnem prenosu državnih zemljišč, namenjenih za gradnjo evropskega letalskega muzeja, na mestno občino Murska Sobota. Zemljišče naj bi na občino prenesel kmetijski minister dr. Milan Pogačnik.

Okoli enih je policijska ekipa parkirala pri zadnjih vratih državnega zbora. "V državni zbor je vstopilo nekaj kriminalistov, ki so pripeljali Zmaga Jelinčiča," opisuje poslanec Franci Kek. Še ena policijska ekipa je medtem vstopala v prostore kmetijskega ministrstva. Minister za kmetijstvo dr. Milan Pogačnik je v tistem trenutku v Portorožu sodeloval na posvetu Slovenske zadružne zveze. Zadružnike je skrbelo, kaj bo, če Ljubljanske mlekarne pridejo v roke tujega kapitala. Ko je Milan Pogačnik izvedel, da je policija na ministrstvu, se je vrnil v Ljubljano.

V istem času je bila v Pobegih pri Kopru v akciji še peta policijska ekipa. Opravila je pogovor z nekdanjim direktorjem Luke Koper Robertom Časarjem. Kriminaliste so zanimale podrobnosti o nakupih zemljišč za gradnjo terminala Luke Koper pri Sežani.

Policijska preiskava, ki je veliki finale dočakala 9. marca, je trajala več mesecev. Kljub temu, da so v akciji sodelovali kriminalisti, tožilstvo in preiskovalni sodnik, je akcija ostala skrbno varovana skrivnost. Spletni portali so o dogodku poročali slabi dve uri po začetku finala akcije. In ni se zgodilo kot ob operaciji "Čista lopata", da bi TV-kamere na prizorišče dogajanja prispele praktično hkrati s policisti in osumljenci.

Policija je v zadnjih mesecih pridelala znatne količine gradiva. Po prijavi podjetnika Mikuža je pridobila sodno odredbo za prisluškovanje Srečku Prijatelju. Med prisluškovanjem se je izkazalo, da policija ne bo obdelovala le enega primera, pač pa dva.

Prvi primer se je ukvarjal z nenavadnim "poslovnim" odnosom med podjetnikom in poslancem. Podjetnik je namreč kupoval zemljišča pri Sežani, v bližini doma poslanca Prijatelja, kjer naj bi Luka Koper zgradila terminal. Podjetnik Mikuž, ki je bil poslovno povezan s soprogo poslanca Prijatelja, je če poenostavimo zemljišča za majhen denar kupoval in jih za velik denar prodal Luki Koper. Ob tem pa naj bi domnevno svoj del pobral tudi Prijatelj.

In drugi primer? Med ekstenzivnim prisluškovanjem je policija zaznala tudi dogovore med poslancem Prijateljem in kmetijskim ministrom Pogačnikom. Predsednik SNS Zmago Jelinčič se namreč dolga leta ukvarja z idejo, da bi nekje v Sloveniji postavili aeronavtični muzej. Muzej naj bi stal pod orjaško piramido. Več let se je poigraval z mislijo, da bi piramida stala v Ajdovščini. Potem pa je za idejo navdušil župana Murske Sobote Antona Štihca. Poslanec Prijatelj je začel "trgovati" z ministrom Pogačnikom. Če bo minister zemljišče pri Murski Soboti, ki je v državni lasti, prenesel na občino, ta pa bi zemljišče namenila aeronavtičnemu muzeju, bo SNS podprla Pogačnikove parlamentarne projekte. SNS je v resnici podprla ministra Pogačnika, ko je bila 28. januarja na dnevnem redu novela zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Državni zbor je moral o zakonu glasovati dvakrat. Prvič je namreč zakon ustavil odložilni veto državnega sveta. Med drugim glasovanjem pa je bil zakon z minimalno potrebno večino 46 glasov vendarle sprejet. Če bi bila usoda zakona le v rokah vladajoče koalicije, ne bi bil sprejet. Manjkajoče glasove so za Pogačnikov projekt zagotovili poslanci SNS.

Trgovanje med SNS in ministrom Pogačnikom pa se s tem še ni končalo. Ker so 2. februarja psi ubili zdravnika Baričeviča in je bila zoper ministra Pogačnika vložena interpelacija, je SNS prek poslanca Prijatelja ministru poslala novo ponudbo: med glasovanjem o interpelaciji, ki je bila vložena 12. februarja, bo dobil podporo, če na občino Murska Sobota prenese zemljišče, na katerem bi nekoč postavili aeronavtični muzej. V tem trenutku ni jasno, ali je minister zemljišče dejansko prenesel na občino Murska Sobota. Župan Murske Sobote Anton Štihec je med tiskovno konferenco, ki jo je sklical po aretaciji Srečka Prijatelja in po preiskavi na občini, trdil, da dokumentacija, s katero bi bilo zemljišče preneseno na občino, iz Ljubljane ni prišla.

Ker so bili podatki o politični trgovini med ministrom Pogačnikom ter Jelinčičem in Prijateljem zapisani v odredbo o hišni preiskavi, se zdi malo verjetno, da bi minister Pogačnik med samim glasovanjem o interpelaciji še lahko računal na javno podporo poslancev SNS. Zato je minister 10. marca opoldne, dan po preiskavi, nepreklicno odstopil. Paradoksalno pa je, da je predsednik vlade istega dne, ko je minister odstopil, zjutraj še ocenjeval, da odstop ministra Pogačnika ni potreben. Predsednik vlade je to 11. marca na tiskovni konferenci po seji vlade celo javno poudarjal. Paradoks je v tem, da predsednik vlade rad govori o visokih standardih, ki jih ima pri kadrovskih odločitvah. Ali sum, da je njegov minister v zameno za politično podporo barantal z državnimi zemljišči, na katerih naj bi zgradili aeronavtično piramido, ne krši teh visokih standardov?

Učinki solkanskega dogodka

Kakšni so politični učinki aretacije Srečka Prijatelja in razkrivanja domnevno spornih dejanj ministra Pogačnika? Če smemo soditi po tem, kar je do zdaj znano javnosti, je zadeva "Prijatelj" kazenskopravno relativno enostavna. Ob tem ne gre le za domnevno izsiljevanje oziroma pobiranje provizije, pač pa tudi za domnevno nezakonito posedovanje strelnega orožja, več kosov pušk kalašnikov in bomb. Prijateljeva obramba, češ da ima za orožje vsa ustrezna dovoljenja in da izhaja iz osamosvojitvene vojne, katere veteran je, ne zveni prepričljivo. Upravni organi namreč ne izdajajo dovoljenj za posedovanje avtomatskega orožja. Tudi trditev, da mu je bil podjetnik dolžan, ker naj bi mu Prijatelj posodil denar, zveni nenavadno.

Predsednik SNS Jelinčič je s presenetljivo lahkotnostjo najavil, da bo stranka Prijatelja najverjetneje izključila. Zdi se, da je Jelinčič ocenil, da lahko Prijatelja, ki v poslanskih klopeh sedi od leta 2004, žrtvuje kot kmeta pri šahu, s tem pa bi rešil ugled stranke.

Vendar verjetni odhod Srečka Prijatelja ni edina posledica. Z afero je vsaj del slovenske politike nekoliko bolj pregleden. Za nazaj postaja jasno, zakaj je Jelinčič ob aferi bulmastif bruhal ogenj in žveplo, a je vso energijo usmeril proti notranji ministrici Katarini Kresal, ministra za kmetijstvo Pogačnika pa se med številnimi javnimi nastopi niti dotaknil ni. Z razkritjem dejstva, da je z ministrom Pogačnikom uspešno postavljal temelje za postavitev aeronavtičnega muzeja, je jasno, zakaj je bil do ministra tako prizanesljiv.

Obstaja še tretja posledica. Z aretacijo poslanca Prijatelja in preiskavo ravnanja ministra Pogačnika ter poslanca Jelinčiča smo dobili dovolj dober vpogled v zakulisje sprejemanja političnih odločitev. Zelo kontroverzna novela zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki postavlja pod vprašaj usodo javnih gozdov, izrazito pa jo je podpiral parlamentarni županski lobi, je bila predmet vezane trgovine. SNS je zakon podprla, da bi od ministra za kmetijstvo dobila zagotovila o prenosu državnega zemljišča na občino Murska Sobota, ker bi na zemljišču nekoč zgradili aeronavtični muzej s piramido. Gre za zakon, ki je kompromitiran, okužen s sumom o dvomljivi politični trgovini. Vprašanje, ki je na dlani, je sledeče: kolikšen del slovenske zakonodaje je okužen na podoben način? Kaj bo vlada naredila z zakonom, ki je dokazano "okužen" s ceneno vezano trgovino? Izjave poslanca Zmaga Jelinčiča so pomenljive. Če ga smiselno povzamemo: prav vse, kar se dogaja v slovenski politiki, je vezana trgovina. Kakšna omrežja nastajajo ob teh vezanih trgovinah? Kakšno omrežje je nastalo, denimo, ob sprejemanju novele zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ko zakon v vladajoči koaliciji ni imel zadostne podpore, a so ga podprli vplivni transstrankarski županski lobi in poslanci SNS? Kaj takšna omrežja pomenijo za javni interes? Dozdeva se, da so lahko tovrstna omrežja še mnogo bolj škodljiva od zloglasnega ad hoc omrežja, ki je domnevno nastalo ob aferi bulmastifi. Kakšna politično-poslovna omrežja nastajajo, ko je v igri aeronavtični muzej? Skicirajmo: minister iz vrst največje vlade stranke sklepa dogovore s poslanci iz nacionalističnega krila opozicije, oficir za zvezo pa je župan, ki je bil nekoč pomemben faktor v SDS, največji opozicijski stranki. Kakšna omrežja nastanejo, ko državna logistična korporacija načrtuje gradnjo terminala? Skicirajmo: direktorju, ki je povezan z največjo koalicijsko stranko prejšnjega mandata, zemljišče proda podjetje, ki je prek familiarnih vezi povezano z nacionalistično opozicijo. Posel pa je vreden več deset milijonov evrov.

Še na eno posledico aretacije Srečka Prijatelja velja opozoriti: vlado zapušča minister za kmetijstvo dr. Pogačnik. Dr. Milan Pogačnik sicer sodi med ministre, ki prihajajo iz širšega kadrovskega bazena največje koalicijske stranke, SD. Vendar je v preteklosti sodeloval tudi z LDS. Politiki, ki so sklepali zavezništva z več strankami, praviloma niso deležni čvrste strankarske obrambe. V novi stranki imajo status novinca, v stranki, s katero so sodelovanje prekinili, pa status grobo rečeno odpadnika. Zato je v strankarskih krogih Pogačnikova specifična politična teža nizka. Verjetno se zdi, da bodo stranke za nazaj minimizirale pomen nekdanjega sodelovanja z dr. Milanom Pogačnikom. Kar je, če nič drugega, hinavsko.

Čista zemlja in čista roka

Še eno pomembno vprašanje se zastavlja. Viri, ki so blizu policiji, poročajo o vzdušju v vodstvu policije po aretaciji Srečka Prijatelja. Ljudje, ki so operativno vodili akcijo, naj bi bili po eni strani zadovoljni, saj se je prvič zgodilo, da so preiskovali domnevno sporna ravnanja ministra in več poslancev. Policija naj bi s tem dobila jasen signal, da je dovoljeno tudi preiskovanje spornih rabot najvišjih političnih funkcionarjev. Zlasti naj bi jih opogumilo dejstvo, da akcija ni bila razkrita in zlorabljena za neposredni televizijski prenos dogajanja. Hkrati pa v policiji obstaja preveč slabih spominov na akcije, ki so bile post festum politično kompromitirane. Zato vzdušje ni bilo evforično.

Branje knjige novinarke Mojce Širok Zadnji rimski cesar, ki poroča tudi o začetkih akcije Čista roka, sproža še eno zanimivo asociacijo. Milanski podjetnik Luca Magni je imel v nekem trenutku dovolj. Policiji je prijavil, da milanski funkcionar socialistične stranke Mario Chiesa od njega zahteva nov obrok podkupnine. Ko so Maria Chieso aretirali, ga je vodja socialistov Craxi označil za malega nepridiprava. Zato se je užaljeni Mario Chiesa odločil, da tožilcem, ki jih je vodil Antonio Di Pietro, razkrije italijansko korupcijsko anatomijo. Z na videz nedolžno opazko, da je Mario Chiesa zgolj mali nepridiprav, se je začela akcija Čista roka, ki je pripeljala do popolne spremembe italijanske politične krajine.

Bi bil lahko Srečko Prijatelj slovenski Mario Chiesa? Bo ob najavi, da ga čaka izključitev iz SNS, reagiral užaljeno in bo povedal več, kot bi povedal sicer? Po koncu zaslišanja pred koprskim preiskovalnim sodnikom je bil Prijatelj kratek. Tudi če bi ga izključili iz poslanske skupine SNS, bi v parlamentu glasoval enako kot stranka. Za zdaj torej ostaja lojalen stranki.