Šorli je februarja sodnemu svetu poslal odstopno izjavo z mesta podpredsednika vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki pa februarja njegove kandidature za predsednika niso podprli. O svoji odločitvi so obvestili tudi sodni svet, ki pa na njihovo mnenje pri svojem odločanju ni vezan.

Dosedanjemu predsedniku Francu Testenu je sicer šestletni mandat potekel 27. februarja, ker pa takrat novi predsednik še ni bil bil imenovan, so vrhovni sodniki na občni seji za začasno predsednico vrhovnega sodišča imenovali Alenko Jelenc Puklavec.

Na prvi poziv sodnega sveta se je za mesto predsednika potegoval vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki pa ni dobil podpore občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta, zato je poziv ponovil. Na ponovljen javni poziv se je nato prijavil Šorli.

Predsednika vrhovnega sodišča sicer imenuje državni zbor na predlog ministra za pravosodje po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Imenovan je za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Sodni svet je na januarski seji tudi sklenil, da bo začel postopek ugotavljanja, ali so podani pogoji za razrešitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Barage. Po zakonu o sodiščih lahko namreč sodni svet predsednika sodišča razreši s funkcije, če med drugim ugotovi, da zadev sodne uprave ni opravljal v skladu s predpisi ali če jih ni opravljal pravočasno. To je sodni svet danes tudi storil.

Baraga je sicer decembra lani odredil pregled izpiskov službenih mobilnih telefonov zaposlenih, da bi ugotovil, kdo v javnost posreduje informacije, povezane s preiskavo napada na sodnico Katarino Turk Lukan.

Z namenom pridobitve natančnih informacij v zvezi s tem primerom je zato ministrstvo za pravosodje 3. decembra lani predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Jerneja Potočarja zaprosilo, naj v zvezi s primerom opravi nadzor. Ta je bil končan 11. decembra, vendar Potočar njegovih izsledkov ni predstavil javnosti, pri čemer je pojasnil, da bo to storil, ko bo končan postopek, ki ga je nas sodišču uvedel informacijski pooblaščenec.

Informacijski pooblaščenec je namreč na sodišču uvedel postopek, ker je obstajal sum, da je Baraga s tem, ko je zbiral podatke o klicih zaposlenih na ministrstvu, nezakonito zbiral in obdeloval osebne podatke. V postopku je informacijski pooblaščenec ugotovil, da je do kršitve zakona dejansko prišlo.

Isti dan je minister za pravosodje presojo primera Baraga predal sodnemu svetu. Med novostmi novele zakona o sodiščih, ki je začela veljati 1. januarja, je namreč tudi ta, da minister za pravosodje ni več pristojen za imenovanje in razrešitev predsednikov sodišč, temveč je za to pristojen Sodni svet, ki je danes Barago razrešil.