Udeleženci so govorili o nujnosti ukrepanja v zvezi z onesnaževanjem z odplakami iz Koče pri Triglavskih jezerih in skušali razjasniti stališča glede pristojnosti inšpektorata in Občine Bohinj v tem primeru. Strinjali so se, da je nujno začeti reševati problem oziroma razjasniti pristojnosti.
Na srečanju je bil sklenjen dogovor, da inšpektorat že v naslednjem tednu skliče usklajevalni sestanek vseh akterjev obravnavane problematike, o rezultatih sestanka pa obvesti tudi varuha, ki bo problematiko budno spremljal še naprej.
Po podatkih Triglavskega narodnega parka so odpadne vode omenjene koče eden največjih okoljskih problemov v tamkajšnjem visokogorju. Ker ima koča iz zajetja na umetnem jezeru Močivec na voljo neomejene količine vode, se v koči porabi veliko vode in posledično so tudi izpusti odplak količinsko veliki.
Koča sicer ima urejeno greznico s tremi prekati, ki pa niso zgrajeni nivojsko in niso v zadostni funkcionalni legi, hkrati pa je ob visoki vodi opazno direktno odtekanje odplak v Dvojno jezero. Kljub opozorilom pa inšpekcijske službe ne ukrepajo in odgovornost prelagajo na občino.
Na problematiko pristojnosti glede odplak je bohinjski župan Franc Kramar ministrstvo za okolje in prostor opozoril že lani. Občinam po pravilniku o nalogah v okviru odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode namreč ni potrebno skrbeti za stavbe na nadmorski višini nad 1500 metrov.
Gantar z nevladnimi organizacijami o ohranitvi TNP
Predsednik DZ Pavel Gantar je danes sprejel predstavnike Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka (TNP). Pri tem je izrazil mnenje, da je potrebno posvetiti pozornost premisleku o najbolj učinkovitem upravljanju parka in vprašanju, kako v parku vzpostaviti meje med posameznimi območji.
Gantar je obenem obljubil, da bo pripombe in smernice Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka temeljito preučil, in ocenil, da bi bilo dobro, da bi predstavniki koalicije svoja stališča predstavili odboru za okolje in prostor, so sporočili iz DZ.
Predstavniki koalicije, v katero se združuje 18 slovenskih društev, strokovnih organizacij in raziskovalnih inštitucij, so sicer predsednika DZ opozorili, da predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku ni v skladu z mednarodnimi standardi o narodnih parkih.
Po navedbi predstavnikov koalicija nevladnih organizacij pri pripravi rešitev v objavljenem predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku ni sodelovala, saj da se ministrstvo za okolje in prostor do njihovih ločenih mnenj in predlogov ni opredeljevalo.
Po mnenju koalicije predlog novega zakona ne zagotavlja sodobnega, celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov v park, saj da ohranja sedanjo, zastarelo institucionalno sestavo upravljanja, ki se je izkazala za neuspešno.
Predlog zakona ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij in učinkovitega ohranjanja kulturne krajine. Prav tako ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku, so dodali predstavniki koalicije.
Opozorili so, da predlog novega zakona ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so vključene celotne parkovne občine, in ne odgovarja na vprašanje, kako upravljati dele območij Nature 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka.
Koalicija meni, da sedanji "kompromisni" predlog zakona ni kompromis med interesi prebivalcev narodnega parka in naravovarstvenimi smernicami, pač pa kompromis med željo po ohranjanju videza Triglavskega narodnega parka in med posameznimi ekonomskimi interesi.
Temeljno vodilo slovenske države pa bi moralo biti ohranjanje narave našim zanamcem, vključno z gorskimi območji, ki bodo podnebne spremembe najbolj občutila, ne pa služiti trenutnim interesom, so zaključili predstavniki Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka.
