Kot je na redni novinarski konferenci v Ljubljani danes še povedal Balažic, se omenjena veleposlaništva odpirajo v luči gospodarskih interesov Slovenije, na zunanjem ministrstvu pa bodo sicer pripravili tudi usmeritve celotnega direktorata za gospodarsko diplomacijo.

Zaradi tovrstne širitve diplomatske mreže pa na MZZ na drugi strani razmišljajo o zaprtju nekaterih veleposlaništev v državah članicah EU. Na ministrstvu morajo namreč v prihodnje računati na manjši proračun, zaradi česar bodo do konca meseca pripravili akcijski načrt racionalizacije. Ob tem pa so na MZZ tudi mnenja, da ima Slovenija dobro razvite diplomatske odnose s članicami EU skozi Bruselj, kjer imajo vse države stalna predstavništva.

Balažic je sicer morebitno zaprtje slovenskih veleposlaništev v članicah EU omenil, ko je govoril o nedavni napovedi Švedske, da bo zaradi racionalizacije diplomatske mreže zaprla veleposlaništvo v Ljubljani, kar na zunanjem ministrstvu globoko obžalujejo. Kot je v tej luči povedal Balažic, "se lahko pod ukrepi racionalizacije diplomatske mreže na MZZ znajde tudi kako slovensko veleposlaništvo v Skandinaviji".

Uradni govorec zunanjega ministrstva je danes povedal tudi, da postopki za imenovanje veleposlanikov tečejo normalno. Kot je znano, Slovenija že več mesecev nima veleposlanika v Zagrebu, Rimu in Beogradu. Sicer pa je Slovenija po besedah Balažica dobila dobrodošle signale, da bo v bližnji prihodnosti imenovan tudi veleposlanik ZDA v Ljubljani. Veleposlanika ZDA ni v Sloveniji že več kot leto dni.

Balažic je danes znova spomnil tudi na finančne težave slovenske manjšine v Italiji. Med drugim je menil, da bi bilo treba na to vprašanje opozoriti tudi Evropsko komisijo in Evropski parlament. Kot je namreč dejal, je morda sedaj pravi trenutek, da ti dve instituciji pregledata položaj manjšin v vseh članicah unije.

Sicer pa Slovenija ostaja osredotočena na Zahodni Balkan. Kot je dejal Balažic, je na MZZ nastala posebna strategija za Zahodni Balkan, ki je sedaj v medresorskem usklajevanju in bo v kratkem na vladi. V pripravi pa je tudi konferenca o Zahodnem Balkanu, za katero sta se na januarskem srečanju v Kranjski Gori dogovorila slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. Podrobneje o tem Balažic ni spregovoril, bi pa lahko konferenca, ki naj bi se je udeležilo čimveč voditeljev iz regije, morda potekala že v marcu.