Tokratni izredni neformalni vrh, ki se ga bo udeležil tudi premier Borut Pahor, je tako prvi poskus Van Rompuya, da reformira delo Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo voditelji unije. Njegov cilj je, da bi vrh sprejemal ključne strateške smernice, ne pa zgolj potrjeval odločitve, sprejete na nižjih ravneh.

Doslej je razprave na vrhovih usmerjal voditelj države, ki šest mesecev predseduje EU, s čimer po mnenju poznavalcev EU pogosto ni bila zagotovljena prava kontinuiteta sprejemanja politik, saj so bili voditelji preveč usmerjeni na samohvalo in poudarjanje dosežkov v polletnem predsedovanju, ne pa na dolgoročne koristi.

To se je spremenilo z Lizbonsko pogodbo, s katero je Evropski svet postal ena od sedmih institucij EU in Belgijec Van Rompuy, od katerega se pričakuje, da bo igral vlogo tihega posrednika pri sklepanju občutljivih kompromisov med državami članicami, njegov prvi stalni predsednik, izvoljen za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata.

Poleg tega so bila tradicionalna bruseljska vrhunska srečanja za veliko mizo v stavbi Justus Lipsius, kjer so voditelji sedeli tako daleč stran drug od drugega, da so po besedah nekega evropskega diplomata skorajda potrebovali daljnogled, da so se videli, po mnenju kritikov pogosto sestavljena iz 27 monologov, prave vsebinske in strateške razprave pa ni bilo.

To želi Van Rompuy spremeniti z drugačnim ambientom. Prvi neformalni vrh pod njegovo taktirko bo v več kot sto let stari knjižnici Bibliotheque Solvay, enem najlepših belgijskih primerov arhitekturnega eklekticizma, ki stoji sredi parka Leopold med stavbo Justus Lipsius in Evropskim parlamentom v Bruslju.

Vsak voditelj bo lahko na sestanek v knjižnico pripeljal le enega svetovalca. Ti bodo med srečanjem, ki bo trajalo približno od 10. do 16. ure, sedeli v ločeni sobi. Preostali člani delegacij in novinarji bodo ostali v Justus Lipsiusu, kamor bodo voditelji po srečanju prišli na novinarske konference.

V knjižnico in tudi nekaj sto metrov iz knjižnice v Justus Lipsius se bodo voditelji peljali v močno varovanem spremstvu, s čimer se želi belgijska policija med drugim izogniti incidentu, kakršen se je zgodil na decembrskem vrhu, ko so aktivisti Greenpeacea vdrli na rdečo preprogo, rezervirano le za voditelje.

Van Rompuy četrtkov vrh razume kot "začetek procesa tesnega in stalnega usklajevanja med voditelji držav ali vlad članic glede vseh glavnih vprašanj, s katerimi se sooča EU". "Veselim se strateške razprave, ki bo članom Evropskega sveta omogočila, da v celoti odigrajo svojo vlogo pri opredeljevanju usmeritev za delo unije," je izjavil.

Na vrhu bodo poleg Van Rompuya in 27 voditeljev držav ali vlad članic EU še predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton. Uvodnega dela se bo udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, v osrednjem delu razprave pa bo sodeloval tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet.

Voditelji bodo v tem intimnem vzdušju govorili predvsem o novi gospodarski realnosti EU ter s tem povezani novi razvojni strategiji EU do leta 2020 in javnofinančnih težavah z Grčijo, Portugalsko in Španijo, pa tudi o pogajalski taktiki EU v podnebnih pogajanjih po Koebenhavnu ter pomoči pri obnovi Haitija po katastrofalnem januarskem potresu.

Režija četrtkovega vrha spominja na vrh, ki ga je gostil tedanji britanski premier Tony Blair konec oktobra 2005 v palači Hampton Court, kjer je v 16. stoletju živel Henrik VIII. Srečanje v Hampton Courtu velja za vrh, kjer so bile sprejete pomembne strateške odločitve glede nove finančne perspektive, priseljevanja in globalizacije.

Sicer pa je tudi Van Rompuy znan po tem, da se je kot belgijski premier s svojimi ministri rad sestajal v neformalnem vzdušju na oddaljeni lokaciji v nekdanjem samostanu Val-Duchesse v predmestju Bruslja. Grad Val-Duchesse se je omenjal tudi kot lokacija za četrtkov vrh, vendar so na koncu izbrali logistično primernejšo staro knjižnico.

Nekateri diplomatski viri pri EU pred vrhom opozarjajo na nevarnost, da bo prvi Van Rompuyev neformalni vrh vzbudil "nora pričakovanja". Takšnih reform se namreč po njihovem mnenju ne da izsiliti, temveč se mora v glavah voditeljev in v njihovih javnostih razviti druga kultura zavesti - da smo drug od drugega odvisni in vzajemno odgovorni za prihodnost.