Odbor je v drugi obravnavi predloga zakona sprejel več dopolnil koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi so upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
Predlog zakona vzpostavlja enotna pravila pri določanju prejemkov in odpravnin članov uprav, izvršnih direktorjev, poslovodij in prokuristov v družbah v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Prejemki vodilnih delavcev bodo po predlogu lahko sestavljeni iz osnovnega plačila in spremenljivega prejemka. Osnovno plačilo bo določeno v razmerju s povprečno bruto plačo v družbi oz. skupini. Razmerje bo vlada določila z uredbo.
Spremenljivi del bo organ nadzora določil na koncu poslovnega leta, znašal pa bo lahko največ 30 odstotkov izplačanih bruto plač direktorja v poslovnem letu.
Vsaj polovica tega spremenljivega dela bi se izplačala z najmanj dvoletnim odlogom, s čimer naj bi zagotovili, da je ta prejemek odvisen od dolgoročnih učinkov in dosežkov direktorja. Nagrajevanje z delnicami ali s sodelovanjem v delniških shemah in opcijah ne bo dovoljeno, razen pri delniških družbah, ki kotirajo na borzi.
Odpravnina bo lahko znašala največ šestkratnik bruto mesečne plače, poslovodna oseba pa bo do nje upravičena le v primeru, da bo zapustila podjetje.
Za sestavo in sklenitev pogodbe bo še vedno odgovoren nadzorni svet, predvidene pa so tudi kazni za nadzornike, ki zakona ne bodo upoštevali. Vse pogodbe in določila, ki bodo v nasprotju s tem zakonom, bodo nične. Organ nadzora bo moral pogodbo z direktorjem takoj po sklenitvi posredovati ministrstvu za gospodarstvo.
Člani odbora so v razpravi med drugim opozorili na omejevanje variabilnega dela plače. Matevž Frangež (SD) se je tako vprašal, ali bodo imele vodilne osebe ob tej omejitvi motivacijo, da najbolje opravljajo svoje delo.
Glede nadzora je Franc Bogovič (SLS) menil, da bi za nadzor nad družbami v lasti občin morala skrbeti občina oz. občinski svet, ministrstvo pa za družbe v državni lasti.
Odbor je obravnaval in dopolnil tudi predlog zakona o storitvah na notranjem trgu. Zakon implementira evropsko direktivo, prinaša pa tudi nekatere upravne poenostavitve postopkov, kakovost storitev in upravno sodelovanje pristojnih organov članic.
Upravna poenostavitev se nanaša na postopkovne in formalne zahteve pridobivanja dovoljenj za opravljanje storitev v Sloveniji. Med zahtevami je vzpostavitev elektronske enotne kontaktne točke.
Glede slednje Slovenija nekoliko zamuja, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić. Najprej bo vzpostavljen začasni informacijski portal, enotna točka pa bo zaradi velikega števila reguliranih dejavnosti (okoli 250) in množice predpisov "zahtevna naloga", pravi in dodaja, da bo treba razmisliti o tem, katere dejavnosti je treba še imeti pod regulacijo.
Odbor je se je seznanil tudi s predlogom deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2010 - junij 2011 in nanj ni imel pripomb.
