Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, se minimalna plača zvišuje za 100 evrov neto oz. dobrih 136 evrov bruto. Znesek 562 evrov neto, kolikor bo po novem znašala minimalna plača, po njenih besedah ustreza izračunu vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov.

Za delodajalce, ki bi se zaradi dviga minimalne plače lahko znašli v težavah, ki bi lahko vodile v odpuščanja, je predvideno največ dveletno prehodno obdobje. To po besedah Kopač Mrakove pomeni, da morajo delodajalci minimalno plačo v višini 562 evrov uveljaviti najkasneje do 1. januarja 2012.

V prehodnem obdobju so določeni minimalni zneski, ki morajo biti izpolnjeni. Letos mora tako minimalna plača znašati 510 evrov neto, 1. januarja prihodnje leto 530 evrov, 1. januarja 2012 pa 562 evrov. Kot je pojasnila Kopač Mrakova, morajo delodajalci za tako postopnost pridobiti soglasje predstavnikov delavcev.

Usklajevanje enkrat letno

Po novem se bo minimalna plača z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin usklajevala enkrat letno, in sicer 1. januarja. "Zakon bo šel v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, saj želimo, da bi novi zneski začeli veljati čim hitreje," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo.

Vlada je z dvigom minimalne plače po besedah premiera Boruta Pahorja prisluhnila zahtevam sindikatov, zlasti pa ugotovitvam poročila o razvoju, ki je pokazalo, da zaposleni z najnižjimi dohodki kljub marljivemu delo ne zaslužijo dovolj, da bi lahko normalno preživeli.

"Če bi vlada to spregledala, bi pomenilo, da v Sloveniji lahko nekdo dela, pa kljub temu ne zasluži dovolj za dostojno življenje. To bi pomenilo popolno vrednostno distorzijo in pripeljalo do položaja, ko bi se razmere na trgu dela poslabšale v sami osnovi. Delo ne bi bilo več vrednota sama po sebi," je dejal Pahor.

Zaradi dviga minimalne plače je treba prilagoditi tudi dodatno splošno olajšavo, zato vlada spreminja zakon o dohodnini. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča bo splošna davčna olajšava za letos povečana s sedanjih 2095 evrov na 3020 evrov, prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za določanje splošne davčne olajšave, pa bo s sedanjih 8700 evrov zvišan na 10.200 evrov. Zaradi prilagoditve ustreznega prehoda bo spremenjen tudi drugi prag dohodkov, in sicer s sedanjih 10.056 evrov na 11.800 evrov.

Sicer pa je vlada danes sprejela tudi stališča do predlogov delodajalcev in sindikatov glede nadaljnjega razvoja trga dela. V stališčih je po besedah Kopač Mrakove poudarila pomen socialnega dialoga za doseganje ciljev, ki so pomembni za razvoj trga dela. Eden izmed ključnih ciljev je doseganje koncepta varne prožnosti.

Koncept varne prožnosti bo, tako Kopač Mrakova, zagotovljen z zakoni, ki so že zdaj predmet sprememb (zakon o malem delu, zakon o urejanju trga dela). Treba pa bo iti tudi v spremembe zakona o delovnih razmerjih.

Predloge delodajalcev je vlada povzela v dve sklopa - kratkoročni ukrepi (skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin, upoštevanje ustavne odločbe glede vloge sveta delavcev) in strukturne spremembe. Kratkoročni ukrepi naj bi se izvedli skladno z dogovori z delodajalci in sindikati do 30. marca, nato pa bi predlogi aprila romali v DZ, medtem ko je za spremembe strukturne narave potrebnega več časa in bodo predmet pogajanj do konca leta.

Predloge sindikatov vlada že zdaj upošteva v številnih predlogih zakonodaje, ki so na mizi in bodo uresničljivi v nekaterih ukrepih, je dejal Kopač Mrakova.

"Vlada si želi, da so spremembe na trgu dela usklajene med socialnimi partnerji, ker so edino take res dobre. Če socialni dialog ne bo potekal tako, kot je treba, pa je predvsem odgovornost vlade, da sprejme odločitve, saj je vlada odgovorna za izhod iz krize," je še poudarila Kopač Mrakova.