"Kljub grozi in obnemelosti, ki ju je doživel svet ob soočenju z nacističnim uničevalnim strojem, se danes še vedno ali pa znova srečujemo s posamičnimi, a zato nič manj zaskrbljujočimi primeri antisemitizma," je opozoril Gantar.

Po njegovih besedah smo priče različnim pojavnim oblikam ksenofobije in nestrpnosti, ki se obnavljata in krepita tudi na podlagi novih etnocentrističnih in nacionalističnih ideologij. Za njihov pojav in krepitev je v zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah posebej veliko priložnosti, je poudaril.

Vse to po Gantarjevih besedah od nas terja ohranitev spomina in zavesti o minulih grozotah. "Po eni strani smo postavljeni pred izziv, kako ohraniti spomin na te pretekle dogodke. Po drugi strani pa se soočamo z večnim vprašanjem, kako izpolniti tolikokrat prelomljeno obljubo, da se kaj tako strašnega ne sme nikoli več ponoviti," je dejal.

Pod krinko številnih izgovorov in opravičil ter v imenu nekakšnih velikih idej se po Gantarjevih besedah nedolžnemu prebivalstvu na različnih koncih sveta še vedno povzroča neizmerno gorje.

"Skrb za ohranjanje spomina ter zavestna izbira sožitja je naša skupna moralna dolžnost in naše zagotovilo za boljši jutri," je dejal. Zaradi vseh žrtev, predvsem pa zaradi prihodnosti človeštva, ne smejo grozodejstva holokavsta nikoli utoniti v pozabo, kajti "tisti, ki se ne spominja zgodovine, bo obsojen, da jo še enkrat doživi", je Gantar citiral besede pisatelja in filozofa Georgea Santayane.

Predsednik republike Danilo Türk pa je danes spomnil, da je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta letos posvečen 65. obletnici osvoboditve zloglasnega nacističnega taborišča Auschwitz, s čimer se je, kot je dejal, končalo eno največjih in najbolj množičnih trpljenj v človeški zgodovini.

Mednarodni dan holokavsta je po besedah predsednika republike zato tudi dan našega spomina na grozote druge svetovne vojne. "Najbolje ga lahko obeležimo s trdno zavezo, da bodo vsa naša ravnanja trajno usmerjena v ohranjanje miru povsod po svetu," še predlaga Türk.

Na dan spomina na holokavst so danes opozorili tudi na zunanjem ministrstvu. Ob tem so v sporočilu za javnost pozdravili dejavnosti vrste institucij, med njimi Sinagoge Maribor, znanstvenih ustanov, muzejev in šol, ki si prizadevajo za boljše poznavanje zgodovine in za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta.

V Auschwitzu, ki velja za središče načrtnega iztrebljanja Judov, je umrlo več kot milijon ljudi. 27. januarja 1945 je to zloglasno taborišče in največje pokopališče v zgodovini človeštva osvobodila sovjetska Rdeča armada, prav ta dan pa so si ZN leta 2005 izbrali tudi za mednarodni dan spomina na holokavst.

Slovenska vlada je leta 2008 27. januar razglasila tudi za nacionalni dan spomina na holokavst.