Naši viri ob tem dodajajo, da v NLB preigravajo več scenarijev, med drugim tudi možnost, da bi dokapitalizacijo v višini okoli 250 milijonov evrov izpeljali z izdajo rednih in ne prednostnih delnic, kot je bilo prvotno predvideno.
V obeh primerih bo ključna odločitev Belgijcev. Če bi se slednji odločili sodelovati pri nakupu prednostnih delnic, bi se namreč, kot je znano, država izognila morebitnim postopkom pred evropsko komisijo, ki bo ocenjevala, ali ne gre za državno pomoč banki. Proti izdaji prednostnih delnic sočasno govorijo tudi napovedane spremembe bančnih direktiv, ki prednostnih delnic naj ne bi več upoštevale v kazalniku Core Tier 1 (ta temelji le na najkakovostnejši obliki kapitala, lastniškem kapitalu). NLB pa si želi izboljšati ravno Core Tier 1, saj mu vlagatelji in bonitetne agencije posvečajo vedno več pozornosti. Za morebitno uspešno dokapitalizacijo z izdajo rednih delnic je nujno tako sodelovanje KBC kot drugih vlagateljev, saj bi morala država objaviti prevzem, če bi vplačala več delnic, kot ji pripada glede na lastniški delež. Toda od domačih portfeljskih lastnikov, ki jih je finančno-gospodarska kriza močno prizadela, zanimanja za nakup novih delnic ni pričakovati, prav tako je težko verjeti, da bi državi uspelo najti novega vlagatelja, ki bi z nakupom delnic postal manjšinski lastnik banke. V primeru, da oba scenarija za dokapitalizacijo padeta v vodo, je pričakovati, da bo dokapitalizacija NLB preložena za daljši čas, vendar bi morala banka v tem času zmanjšati kreditno rast in se pripraviti na dezinvestiranje, najverjetneje na prodajo Banke Celje, s čimer bi sprostila del kapitala.
Na naše vprašanje, ali so na KBC nakazali, da bi bili naklonjeni dokapitalizaciji, in če bi pri njej sodelovali, je Križanič včeraj odvrnil: "Predvsem to drugo. To drugo bomo poskušali zagotoviti, ker nam olajšuje položaj." Ocenil je, da si je Slovenija postavila dobra izhodišča za sodelovanje tako v dokapitalizaciji kot v ostalih potezah, povezanih z NLB. Kljub optimizmu pa Križanič še naprej vztraja, da se bo dokapitalizacija NLB zgodila tudi v primeru, če KBC pri njej ne bo sodelovala.
Kot je znano, je bila za konec leta načrtovana dokapitalizacija preložena v letošnje leto, ker vlada s KBC ni uspela doseči dogovora o sodelovanju pri povečanju osnovnega kapitala banke z izdajo prednostnih delnic. Toda iz ministrovih pojasnil ni bilo mogoče razbrati, kaj Belgijcem ponuja v zameno za sodelovanje pri dokapitalizaciji. Na naše vprašanje, ali bi jim lahko ponudili odkup prednostnih delnic ali pa obljubo o podpisu delničarskega sporazuma z bodočim kupcem, kar bi KBC olajšalo načrtovani izstop iz lastništva, je namreč odgovoril: "Pravne osnove za odkup prednostnih delnic nimamo. Lahko pa bi jim ponudili partnerstvo in sodelovanje še naprej pri podpori razvoja banke."
Tega, ali je španska banka Santander morebitni kupec, Križanič ni hotel komentirati, češ da je to stvar KBC. Na vprašanje, ali bi bil v primeru, da je ta ali katera koli druga banka pripravljena na odkup deleža KBC, v igri delničarski sporazum, pa je pojasnil, da ima slednji "določene pravne pogoje; zelo verjetno bo treba pritegniti tudi ostale lastnike, kar pomeni, da bo ta sporazum kot osnutek, potem pa v podpis ostalim".
Minister, ki od KBC pričakuje, da bo zagotovila sredstva za dokapitalizacijo NLB, je sodelovanje KBC razložil tako, da bi banka denar vložila, kasneje pa svoj delež prodala. "Tudi prednostne delnice. Tu ne bodo na izgubi. Tudi zakladnica bo imela od tega dobiček." Minister pričakuje, da se bo dokapitalizacija zgodila v prvi polovici leta, po možnosti aprila.
Na KBC konkretnejših informacij nismo uspeli dobiti, saj na banki o svojih odločitvah javno ne razglabljajo. Tiskovna predstavnica KBC Viviane Huybrecht je za Dnevnik povedala le, da se bodo glede dokapitalizacije NLB odločili, ko bodo imeli pred sabo jasne roke in pogoje.
