Potem ko je v Evropskem parlamentu od ponedeljka v Bruslju opravilo zaslišanja 22 od 26 predlaganih članov komisarske ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa, se bodo zaslišanja končala v Strasbourgu.
V ponedeljek zvečer se bosta tako poslancem predstavila kandidat za komisarja za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani ter Maroš Šefčovič, ki naj bi bil pristojen za medinstitucionalne odnose in upravo. V torek dopoldne pa bosta še zaslišanji kandidatke za komisarko za notranje zadeve Cecilie Malmström ter za pomorske zadeve in ribištvo Marie Damanaki.
Končno oceno pripravljenosti vseh komisarskih kandidatov naj bi evropski poslanci predstavili v torek, ko naj bi bilo tudi znano, ali in katere zamenjave bodo zahtevali od Barrosa. Glasovanje o celotni novi komisiji je predvideno za 26. januar, vendar se lahko v primeru zapletov tudi preloži.
Evropski poslanci iz Slovenije Alojz Peterle (EPP/NSi), Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) in Ivo Vajgl (ALDE/Zares) so v petek na novinarski konferenci v Ljubljani menili, da so se komisarski kandidati na dosedanjih zaslišanjih večinoma dobro odrezali in so pokazali, da poznajo vsebino svojih področij ter so pripravljeni sodelovati tako med seboj kot z Evropskim parlamentom.
Med kandidati, ki so se po njihovem še posebej izkazali na zaslišanjih, so vsi trije izpostavili Slovenca Janeza Potočnika, kandidata za komisarja za okolje. Jordan Cizljeva je zelo zadovoljna tudi z Irko Maire Geoghegan-Quinn, ki naj bi bila poslej pristojna za raziskave in razvoj, ter Günterjem H. Oettingerjem, kandidatom za komisarja za energijo. Slednji je prepričal tudi Peterleta.
Peterle, Jordan Cizljeva in Vajgl so priznali, da z nekaterimi zaslišanji niso bili zadovoljni. Pri tem so omenili predvsem zaslišanje bolgarske komisarske kandidatke Rumjane Želeve, ki so ji nekateri poslanci očitali, da je pri prijavi svojih poslovnih interesov in dejavnosti lagala.
Omenjeni poslanci iz Slovenije menijo, da zaslišanje Želeve ni bilo korektno, ker se je morala kandidatka braniti pred očitki o konfliktu interesov in tako ni imela priložnosti predstaviti svoje vizije. Po besedah Jordan Cizljeve bodo v EPP od tistih, ki so na zaslišanju blatili Želevo, zahtevali opravičilo. Vajgl pa je kot glavni problem tega zaslišanja izpostavil, da je manjkalo mnenje pravne službe, s katerim bi moral Barroso opremiti kandidatko za komisarko.
Evropski socialisti (S&D) so sicer razočarani tudi nad nizozemsko kandidatko Neelie Kroes in zahtevajo, da se še enkrat sooči z evropskimi poslanci.
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek bo tokratno zasedanje v ponedeljek popoldne odprl z izjavo o uničujočem potresu na Haitiju, ki je zahteval na desettisoče smrtnih žrtev. Evropski poslanci bodo sicer o naravni katastrofi, ki je prizadela najrevnejšo državo na zahodni polobli, razpravljali v četrtek, zadnji dan zasedanja.
Evropski poslanci bodo v torek pozornost namenili razmeram v Jemnu, kjer naj bi nastajala nova oporišča mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Vajgl je na novinarski konferenci poudaril, da bi moralo biti v ospredju interesa EU, da v Jemnu ne izbruhne vojna.
Prav tako v torek bo Evropski parlament razpravljal o razmerah v Iranu in Iraku, dan kasneje pa še o demokratičnem procesu v Turčiji v luči prepovedi prokurdske Stranke demokratične družbe (DTP).
Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero bo parlamentarcem v sredo predstavili prednostne naloge polletnega predsedovanja EU, ki ga je Španija s 1. januarjem prevzela od Švedske. Za prioritete v prihodnjih šestih mesecih so si v Madridu zadali uresničevanje Lizbonske pogodbe, okrevanje gospodarstva po gospodarski in finančni krizi, zunanje odnose ter človekove pravice. Poslanci bodo obravnavali tudi skupen, 18-mesečni program t.i. predsedujočega tria, v katerem sta poleg Španije še Belgija in Madžarska.
V sredo popoldne pa bo v Strasbourgu potekala razprava o izidih decembrskega podnebnega vrha v Koebenhavnu. Po mnenju posebne delegacije Evropskega parlamenta so zaveze, za katere so se dogovorili v Koebenhavnu, šibke in so veliko razočaranje. Jordan Cizljeva se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da dogovor iz Koebenhavna ni zavezujoč in poudarja, da bi morali zdaj poskrbeti za uresničitev sprejetih ciljev.
Parlament bo v sredo tudi izvolil novega evropskega varuha človekovih pravic, ki bo funkcijo opravljal do leta 2014. Poslanci bodo izbirali med tremi kandidati: Italijanom Vittoriom Bottolijem, sedanjim ombudsmanom, Grkom Nikoforosom Diamandurosom ter Belgijcem Pierrom-Yvesom Monettom. Glavna pristojnost evropskega varuha človekovih pravic je preiskava utemeljenosti pritožb državljanov nad delom evropskih institucij.
