Več virov, tudi blizu diplomatskih krogov, nam je namreč v minulih dneh potrdilo, da naj bi na italijanski strani resno razmišljali o izstopu iz sporazuma o sofinanciranju izdelave prostorske, investicijske in projektne dokumentacije za omenjeno progo, ki so ga v začetku predlanskega decembra podpisali skupaj s Slovenijo in evropsko komisijo.

Na italijanski strani naj bi ocenili, da je gradnja proge po predvideni trasi predraga. Nova proga, ki bo po zavoju na slovenski strani prečkala italijansko mejo na hribovitem terenu severno od Socerba, bi se namreč na bodočo progo med Divačo in Koprom priključila v predoru pod Krasom pri Črnem Kalu. Že po oceni stroškov priprave projektne dokumentacije za progo, ki bi bila speljana skozi več predorov, so ti že leta 2008 s prvotno predvidenih 71 milijonov evrov zrasli na več kot sto milijonov evrov, pri čemer naj bi Slovenija za ta namen porabila skoraj 29 milijonov evrov. Sedanji trasi uradno nasprotuje tudi deželna uprava Furlanije - Julijske Krajine, ki je bila naklonjena gradnji proge severno od Trsta.

Medtem ko nam na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve včeraj ni uspelo najti sogovornika, so nam na slovenskem ministrstvu, ki ga vodi Patrick Vlačič, zatrdili, da "od sporazuma ni odstopil nihče". Kljub temu so potrdili, da "so z italijanske strani v okviru rednega dialoga dobili pobudo za nekatere spremembe na trasi". "Vendar ta pobuda še ni bila niti strokovno ocenjena, ali je sploh izvedljiva, zato jo morajo najprej oceniti strokovnjaki v tehnični skupini," poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da bo več znanega konec meseca, ko naj bi se predvidoma sestala medvladna komisija za zgraditev železniške povezave Trst-Divača.

Ob tem, da več civilnih iniciativ s Tržaškega že od lanskega junija odkrito nasprotuje gradnji proge, katere gradnja naj bi bila nevarna za tamkajšnje vodne vire, ne gre zanemariti niti političnega preračunavanja naše zahodne sosede. Ta namreč v zadnjih mesecih ne skriva želje po obuditvi tako imenovanega pontebskega koridorja med Benetkami in Dunajem, ki bi Slovenijo ob opustitvi gradnje nove proge do Italije dokončno izbrisal s trase petega koridorja in krepko omejil dostop do virov financiranja za gradnjo domače železniške infrastrukture iz evropskega proračuna. Pontebski koridor bo na novo zaživel po letu 2013, ko naj bi bila končana 125 kilometrov dolga hitra proga med Gradcem in Celovcem. Ta bo potovanje med obema mestoma s treh skrajšala na eno uro.

Pri tem je ključno vprašanje, ali in kaj bi Slovenija z morebitno upočasnitvijo ali celo opustitvijo nove proge med Divačo in Trstom v resnici izgubila. V tem primeru bi se lahko naša država v celoti osredotočila na gradnjo nove, za zdaj še enotirne proge med Divačo in Koprom, ki je življenjskega pomena za Luko Koper. "Ta proga se bo zagotovo začela graditi prva in to že letos, saj je v nasprotju s progo Divača-Trst že umeščena v prostor in trenutno se izdeluje gradbeno dovoljenje," so pojasnili na ministrstvu. Prav morebitna pospešitev gradnje proge do Kopra, ki naj bi stala okrog 700 milijonov evrov, bi lahko obudila tudi zamisel o podaljšku te proge do Trsta.

Vse torej kaže, da bo v pogovorih med Slovenijo in Italijo najpomembneje, kako bosta obe državi pred evropsko komisijo, ki je projekt uvrstila med prednostne, upravičili svoj odstop od proge, ki je vsaj na tej trasi ne želi več nobena od podpisnic sporazuma, in katera država bo iz njega izstopila prva. Če bi to storila Slovenija, bi namreč lahko evropska komisija to razumela kot znamenje, da se Slovenija odreka želji po petem koridorju. Včeraj popoldne nam pri generalnem direktoratu za promet pri evropski komisiji o tem ni uspelo dobiti komentarja. primoz.cirman@dnevnik.si