Če pa bi se belgijski partner iz teh ali onih razlogov želel umakniti, si želimo pripeljati ambicioznega, velikopoteznega bančnega partnerja, ki bo imel skupaj z nami velike načrte za prihodnost in bo pripravljen sprejeti dejstvo, da ni večinski lastnik NLB," je po včerajšnji seji vlade povedal premier.
Spomnimo, da je vodstvo NLB za ta ponedeljek predviden začetek prvega kroga dokapitalizacije prestavilo, ker se največjima lastnikoma, v imenu države ministrstvo za finance in belgijska KBC, ni uspelo dogovoriti, neuradno glede pogojev, pod katerimi bi bila KBC pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji. Po neuradnih informacijah naj bi KBC pričakovala predvsem sodelovanje vlade pri njenem poznejšem umiku iz lastništva NLB. Znano je, da se je KBC že lani s finančnim skladom Apax dogovorila za prodajo tretjine NLB, vendar vlada z Apaxom ni želela skleniti dogovora o upravljanju banke. Največjo prepreko naj bi takrat predstavljalo predvsem vprašanje sodelovanja pri zagotavljanju virov za širitev NLB. Apax naj se namreč ne bi želel pogodbeno zavezati, da bo sodeloval pri vseh nadaljnjih dokapitalizacijah banke.
Vstopu finančnih skladov v lastništvo NLB je menda nenaklonjen predvsem prvi protikrizni minister Mitja Gaspari, po našem vedenju pa si takšnih lastnikov niti predsednik uprave banke Božo Jašovič ne želi. Zato je mogoče pričakovati, da bo vlada tokrat KBC poskušala prepričati, naj ta v primeru svojega umika iz lastništva NLB delež proda tuji banki.
Predsednik vlade je prepričan, da je NLB odigrala svojo vlogo kot državna banka v razmerah, ko je prišlo do krize v bančnem in finančnem sistemu. "Pomagala je pri odpravljanju likvidnostnih težav," je premier opravil s številnimi kritiki na račun prekinitve posojilne dejavnosti NLB.
Ob začrtanih ciljih za prihodnje leto je med drugim premier včeraj izpostavil bistveno večjo odprtost domačega trga za tuje vlagatelje kot do zdaj. Država bi po njegovem mnenju morala obdržati večinsko lastništvo v Luki Koper in tudi NLB. "Diskusija, ki jo bomo sprožili, bo precej krčevita in polemična. Slovenija je še vedno prevelika lastnica prevelikega dela premoženja v nacionalnem gospodarstvu. Slovenska politika bo morala v prihodnje določiti, kaj moramo dati na trg za to, da povečamo konkurenčnost naše ekonomije," je pojasnil.
