Po anketi Statističnega urada RS živi v Sloveniji v skupnem gospodinjstvu s starši kar 57 odstotkov mladih v starostnem obdobju od 25 do 35 let. V lastnem stanovanju jih živi dobra tretjina, v najemniškem pa 8 odstotkov. V dijaških in študentskih domovih je nastanjenih 6 odstotkov dijakov in okoli 16 odstotkov vseh rednih študentov. Doma živi skoraj polovica študentov, tudi dobra tretjina tistih, ki se že dopolnili 28. leto, medtem ko ima 35 odstotkov študentov lastno gospodinjstvo. Mesečni stroški študenta, ki je stanoval v lastnem gospodinjstvu, so v študijskem letu 2006/07 znašali 634 evrov, stroški študenta, ki je stanoval pri starših, pa 292 evrov ali več kot dvakrat manj.
Lani je v Sloveniji štipendijo prejemalo 34 odstotkov dijakov ali 2 odstotka več kot leta 2007 ter 21 odstotkov študentov, kar je enako kot leto poprej. Med dodeljenimi štipendijami je bilo 62 odstotkov državnih, 24 odstotkov Zoisovih in 13 odstotkov kadrovskih štipendij. Okoli 40 odstotkov kadrovskih štipendij podelijo v predelovalnih dejavnostih (največ v proizvodnji kovinskih in nekovinskih izdelkov, proizvodnji strojev in naprav ter proizvodnji električne in optične opreme), približno 10 odstotkov pa v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja.
V Sloveniji tudi največ mladih, zaposlenih za določen čas
Slovenija se lahko "pohvali" še z enim neslavnim podatkom. Med osebami, starimi od 15 do 24 let, jih je za določen čas zaposlenih kar 70 odstotkov ali največ v celotni EU. V starostni skupini od 25 do 29 let se delež zaposlenih za določen čas zmanjša na 31,5 odstotka, med osebami, starimi od 30 do 54 let, pa jih je za določen čas zaposlenih 7,7 odstotka. V EU je v povprečju za določen čas zaposlenih nekaj manj 40 odstotkov oseb, starih od 15 do 24 let, med starimi od 25 do 29 let je takih petina, v starostnem razredu od 30 do 54 let pa jih je za določen čas zaposlenih 9 odstotkov.
Mladi v raziskavi Eurostata kot glavni razlog za svojo "fleksibilnost" navajajo, da ne morejo dobiti stalne zaposlitve; med osebami, starimi od 25 do 29 let, ki so zaposlene za določen čas, je takih več kot dve tretjini. Med starejšimi od 25 let imajo sicer najvišjo stopnjo zaposlitev za določen čas v Španiji, na Portugalskem in Poljskem, medtem ko so najnižje stopnje zaposlitev za določen čas v Romuniji, Bolgariji in baltskih državah.
Brezposelnost med mladimi se je močno povečala
V EU se je stopnja anketne brezposelnosti med mladimi do 25 let letos povečala s 14,7 na 20 odstotkov in je za več kot dvakrat višja od skupne brezposelnosti. Močan porast brezposelnosti med mladimi je značilen tudi za Slovenijo, saj se je z lanskih 9 povečala na več kot 15 odstotkov.
Eurostat ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi močno odvisna od njihove izobrazbe. V drugem četrtletju 2009 je bilo brezposelnih 19,2 odstotka oseb, starih od 25 do 34 let, ki so imele končano osnovno šolo, medtem ko je bilo med mladimi s srednješolsko izobrazbo brezposelnih 9,1, z visoko šolo pa le 5,9 odstotka mladih. V Sloveniji je bila brezposelnost med mladimi z osnovnošolsko izobrazbo 12,8-odstotna, med tistimi s srednješolsko izobrazbo je znašala 7,2 in med visokoizobraženimi 4,6 odstotka.
Da pa izobrazba ni zagotovilo za službo, dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje, po katerih se brezposelnost močno povečuje tudi med mladimi izobraženci. Delež brezposelnih s VI. ali višjo stopnjo izobrazbe se je od leta 2000 do letos povečal iz 4,5 na 10,5 odstotka, število mladih z visoko izobrazbo pa se je od začetka leta do septembra povečalo z 2145 na 3178.
