Razstavo bo odprl terenski biolog, dr. Robert Monro.

Avtorji skladb: Primož Grašič, Peter Kopač, Andrej Misson, Blaž Pucihar, Uroš Rakovec, Jaka Strajnar

Izvajalci skladb: Tubulidentata, Saška Kolarič in Jernej Hostnik, Aco Biščevič,
Ana Kavčič – Pucihar, Uroš Rakovec in Irena Šmid, Jaka Strajnar in Otroci ritmov,
Biološki oktet

Iz cikla Potovanje na ladji Beagle , Lep Vida, 40 x 40 cm, akril na platnu, 2009

ODDALJENI SVETOVI


Maja Šubic velja v slovenskem prostoru za zelo samosvojo slikarsko osebnost in svojevrstno laično »znanstvenico«. Svojo raziskovalno strast je že pred leti usmerila zlasti v natančno opazovanje in proučevanje zgodovinskih dosežkov s področja naravoslovja. Njena umetniška dela so tako pravzaprav večletni projekti. Presenetljiva v svoji navidezni preprostosti, polna drobnih in prijaznih domislic, skorajda igrivo otroška, so v resnici izjemno kompleksno in konceptualno zasnovana in so plod resnega in vztrajnega umetniškega in »znanstveno« raziskovalnega dela. Najnovejša razstava je nadaljevanje in hkrati zaključna faza njenega večletnega projekta Potovanje na ladji Beagle, ki ga je, tako kot je nastajal, v fazah tudi predstavljala javnosti. Gre za projekt, ki se navezuje na vznemirljiva odkritja Charlesa Darwina, utemeljitelja selekcijske teorije in teorije evolucije. Ta so jo navdušila do te mere, da se je njena strast nad takratnimi potovanji in raziskovanji novih, še neodkritih svetov in narave, ki jih Darwin opisuje v svojem znamenitem dnevniku Potovanje na ladji Beagle (1831-1836), neločljivo povezala ne le z njenim življenjem pač pa tudi s slehernim njenim umetniškim delom.


Darwinove zgodbe in znanstvena odkritja Maja Šubic v svojih najnovejših delih prenaša v lastne domišljijske svetove, v simbole ne le njenega ampak tudi občega človekovega hrepenenja. V simbole, s katerimi si tako radi pričaramo lastna mentalna potovanja v oddaljene kraje. Pravzaprav je zanjo še bolj čarobno, če si vse te kraje le predstavlja, morda bi njihovo podobo resničen obisk odčaral. S subtilno risbo in poudarjeno teksturo ustvarja pridih krhkosti, kar naslikane pokrajine obda z magično atmosfero oddaljenih svetov. Ta njen umetniški in psevdo-znanstveni projekt že od nekdaj zajema širok spekter slikarkinega delovanja; od prebiranja dnevnika in znanstvene literature povezane z Darwinom, do lastnih potovanj, proučevanj fosilov v Naravosloven muzeju v Londonu itd. Od tod izvira tudi ves duh strastnega raziskovanja, sanjarjenja, ustvarjanja lastne predstave takratnega sveta, takratnih potovanj. Zdaj ga skuša slikarka »še poslednjič« pričarati v prostorski postavitvi.


Tako nikakor ni naključje, da se je avtorica odločila, da tam, kjer je pravzaprav pred leti začela to »svoje« potovanje, zdaj projekt na nek način tudi simbolično zaključuje… v objemu starodavnega grajskega stolpa. Že takrat se ji je zdel odličen zaradi svoje krožne zasnove, ki simbolizira krožno pot Darwinovega potovanja. Prav ta krožna pot pa je hkrati postala tudi pot avtoričinega mentalnega potovanja, potovanja duha, pogleda in uma. Pot, ki jo, kakor ustavljeni filmski kadri ali nekakšne vizualne postaje, spremljajo avtoričine slike pokrajin, domišljijskih in resničnih... V tem kontekstu pa niso več pomembne le kot posamezne slike, podobe, fragmenti, ampak prej kot celota, ki pripoveduje zgodbo. Zgodbo, v kateri bomo zagotovo tudi mi vsi našli možnost lastnega potovanja in kjer se različni svetovi in časi združujejo v enigmatični neskončnosti »našega« univerzuma.


Barbara Sterle Vurnik