Kot je uvodoma pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, se zakon o prekrških sklicuje na množico drugih zakonov, med drugim na kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku. Kadar se kateri od njih spremeni, je treba tudi zakon o prekrških spremeniti, in to po Škrlečevih besedah novela večinoma tudi počne.

Novela predvideva tudi enoten postopek zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, v katerih je mogoče izreči sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V obstoječem sistemu izrekanja sankcij za prekrške velja, da je mogoče sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja voznikom začetnikom izreči tudi v t.i. hitrem postopku, ki ne predvideva sodne poti, ampak poteka pred prekrškovnim organom. Vlada želi z novelo zakona zaradi enakosti obravnavanja te postopke izenačiti s postopki, ki veljajo za tiste, ki niso začetniki.

Novost novele je širjenje pristojnosti policije glede pridržanja

Po novem bi namreč policija storilca prekrška lahko pridržala, kadar obstaja nevarnost, da bo ta uničil dokaze o prekršku, kar doslej ni bilo mogoče.

Uvaja se tudi možnost, da sodišča višje stopnje v izjemnih primerih v pritožbenih postopkih razveljavijo sodbo sodišča prve stopnje in jo vrnejo v ponovno odločanje. S tem se po mnenju vlade omogoča večja učinkovitost delovanja prekrškovnih organov in večja strokovnost sojenja sodišč prve stopnje.

SDS se strinja z večino predlaganih rešitev

V poslanski skupini SDS se po besedah Vinka Gorenaka strinjajo z večino predlaganih rešitev, a vračanje na prvostopenjsko sodišče za njih ni sprejemljivo. Vračanje postopkov bi namreč po njegovem mnenju privedlo v podaljševanje sodnih postopkov, kar pomeni sojenje v nerazumnih rokih, posledično pa tudi odškodnine. V SDS zato z dopolnilom predlagajo prehodno obdobje do avgusta prihodnje leto, preden se ta določba začne uporabljati. Kot je napovedal Gorenak, je glasovanje poslancev SDS o zakonu odvisno od usode njihovega dopolnila.

Nasprotno pa takšno rešitev podpirajo v LDS, Kot je dejal Ljubo Germič, se je namreč v praksi pokazalo, da višje sodišče večkrat ni moglo samo odpraviti kršitev ali pa je prvič vsebinsko odločalo o prekrških. V takšnih primerih je dejansko odvzeta pravica do pritožbe, saj zoper sklep višjega sodišča pritožba ni mogoča, je pojasnil. Opozoril je še, da z zagotavljanjem ene ustavne pravice, pravice do sojenja v razumnem roku, ne moremo "povoziti" druge, pravice do sodnega varstva.

Novelo podpirajo tudi poslanci SD, ker po besedah Antona Colariča rešuje procesne zaplete, ki jih brez zakonske prilagoditve ne bi bilo mogoče odpraviti. V praksi se je namreč pogosto izkazalo, da je ob sumu storitve prekrška policija ostala brez dokazov, višje sodišče pa ni moglo samo odpraviti bistvene kršitve določb postopka o prekršku. Predlagane rešitve so po njegovem mnenju potrebne in utemeljene, saj omogočajo, da bodo postopki o prekrški bolj uspešno izvedeni.

V Zaresu se strinjajo z možnostjo vrnitve postopka na prvostopenjsko sodišče

Tudi v Zaresu se strinjajo z možnostjo vrnitve postopka na prvostopenjsko sodišče, ob čemer Vito Rožej poudarja, da se zadeve ne bodo vračale avtomatično, pač pa bodo sodniki na prvi stopnji prisiljeni v izrekanje dobrih sodb. V Zaresu pa so, kot pravi Rožej, pozorni na tanko mejo med prekrškom in kazenskim dejanjem, ki s instrumentom pridržanja zabriše. Poslanec upa, da bodo dobili poročilo, koliko se ta instrument uporablja in da se ne zlorablja.

Tudi v SLS upajo, da bo institut pridržanja pripomogel k učinkovitejšim postopkom, pričakujejo pa, da se ne bodo povečale zlorabe policijskih pooblastil in se ne bodo "dogajala neutemeljena pridržanja", je dejal Gvido Kres. Spremembe v poslanski skupini sicer načeloma podpirajo, če bodo pripomogle k zmanjšanje števila prekrškov in hitrejšim postopkom.

Podobno razmišljajo poslanci SNS. Kot je dejal Silven Majhenič, spremembe temeljijo na dokaj dobrih predlogih, niso pa jih prepričale v tistem delu, ki govori o pridržanju. Gre namreč za odvzem prostosti oz. omejitev osebne svobode, ki je ustavna pravica posameznika, je opozoril Majhenič. Ker je razlog za pridržanje nižji od sedaj uveljavljenega, bi po njegovem mnenju kazalo uvesti milejši ukrep.

V poslanski skupini DeSUS bodo predlog soglasno podprli, saj je usklajenost prekrškovnega in kazenskega prava nujna in smotrna, je dejal Anton Urh. Razveljavitev postopka in vrnitev na prvo stopnjo se jim zdi razumna in prepričljivo utemeljena, zato ne vidijo razloga, da bi predlogu nasprotovali. Spremembe bodo po Urhovih besedah pripomogle k razrešitvi procesnih zapletov, do katerih je prihajalo po sedanjem zakonu.