"Predsednik republike je z odlikovanjem osebi, ki predstavlja simbol kršenja človekovih pravic, prekoračil Rubikon. Njegova poteza bo imela dolgoročne negativne posledice za Slovenijo," je opozoril Janša na skupni novinarski konferenci s predsednikom SLS Radovanom Žerjavom in predsednico zunajparlamentarne NSi Ljudmilo Novak.
Trojica predsednikov opozicijskih strank je na novinarski konferenci predstavila resolucijo glede totalitarnih komunističnih režimov, ki jo je prejšnji teden v Bonnu sprejel kongres Evropske ljudske stranke (EPP). Pri tem so vsi izpostavili, da je še posebej podelitev odlikovanja Ertlu, nekdanjemu vodji tajne policije Udbe, škodljiva za ugled Slovenije v Evropi, saj je bila na kongresu EPP prisotna velika večina predsednikov držav oz. vlad, katerih stranke so del EPP.
Predsedniki opozicijskih strank so vladajočo koalicijo tudi pozvali, naj se začne ubadati z resnimi problemi, ki terjajo nujno ukrepanje, ne pa da z zgodbami, kot je odlikovanje Ertlu, "odvračajo pozornost". "Gre za ponovno ideološko izzivanje," je ocenil Žerjav.
Janša je opozoril, da so se na kongresu EPP pojavljala tudi vprašanja, "kako je mogoče, da se je Slovenija prišvercala v EU, unijo, ki jo združujejo enake demokratične vrednote, med katerimi je tudi vrednota spoštovanja človekovih pravic na visokem mestu, toliko nostalgije po nekem totalitarnem režimu, v katerem so bile te vrednote in pravice drastično kršene". "Dvomim, da smo lahko dali vse odgovore," je dejal prvak SDS.
Sicer je bila podelitev odlikovanja Ertlu za Janšo "pika na i oz. dogodek v logičnem zaporedju dogajanj v zadnjem letu". To se je po Janševih besedah začelo že "z aroganco ob začetku mandata te koalicije", ko je ta najprej ponudila in nato zavrnila sodelovanje v partnerstvu za razvoj, nato nadaljevalo preko "preglasovanja pri številnih pomembnih odločitvah", "soliranja" pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, pa celo pri poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, za kar je po Janševih besedah odgovorna "ista politična opcija, ki je na oblasti tudi na državnem nivoju".
Nadaljevalo se je tudi preko nameščanja "vodij nekdanjega totalitarnega komunističnega režima" v ministrstva in celo urad predsednika republike, "kar je edini tak primer v celotni Evropi", je še nadaljeval Janša. Izpostavil je, da tudi Rusija "ni slučajno imenovala Dokuja Zavgajeva, človeka z dvomljivo preteklostjo glede spoštovanja človekovih pravic, za veleposlanika v Sloveniji". "To bi se zelo težko zgodilo v katerikoli drugi državi članici EU," je še menil Janša.
Türk pa je s podelitvijo odlikovanja Ertlu zdaj prekršil slovensko ustavo, saj to pomeni "dejanje simbolnega zaničevanja človekovih pravic", je prepričan Janša. Napoveduje "resno razpravo v parlamentu", kakšne korake proti Türku bodo sprožili, pa se bodo dogovorili na posvetovanju poslanskih skupin še ta teden. "Odprte pa so vse možnosti," je še dejal Janša, ki ni izključil niti možnosti za pobudo ustavne obtožbe predsednika republike.
V skladu s slovensko ustavo lahko državni zbor predsednika obtoži pred ustavnim sodiščem, če meni, da je pri opravljanju svoje funkcije kršil ustavo. To ustavno obtožbo mora nato z dvotretjinsko večino podpreti tudi ustavno sodišče, da bi predsedniku republike lahko odvzeli mandat. To se v Sloveniji še ni zgodilo.
Pahor: Predsednik države naj odloča po svoji vesti
Predsedniku države Danilu Türku je treba pustiti, da v okviru svojih pristojnosti odloča po svoji vesti, je na poslansko vprašanje o podelitvi odlikovanja Tomažu Ertlu dejal premier Borut Pahor. Napovedal je tudi, da se bo vlada lotila sprememb, s katerimi naj bi dosegli večjo fleksibilnost dela v javni upravi.
Poslanka SDS Eva Irgl je namreč opozorila, da v zadnjem času opažajo nevaren trend zniževanja demokratičnih standardov. "Trend, ki ga zaznavamo v SDS, ne gre samo v smeri vračanja v stanje pred letom 1991, ampak gre celo v smeri prevrednotenja resnice o osamosvojiteljih in borcih za demokratične spremembe," je dejala Irglova.
Opozorila je na po njenem mnenju nedopustno ravnanje predsednika republike Danila Türka, ki je odlikoval nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Kot je dejala, gre za skrajno sporno potezo, saj je Türk z njo "legitimiral in opravičil početje človeka, ki se je v preteklosti preprosto požvižgal na človekove pravice".
Poslanka SDS pa je opozorila tudi na, kot je prepričana, ponovno poveličevanje komunističnih simbolov v Sloveniji.
Premier Pahor je v svojem odgovoru poudaril, da vlada o odlikovanju Ertlu ni odločala, predsedniku države, ki so ga ljudje izvolili na neposrednih volitvah, pa je treba pustiti, da v okviru svojih pristojnosti odloča po svoji vesti. Kot pravi Pahor, je Türk svojo odločitev utemeljil na akciji Sever, ki je takrat zaščitila demokratične procese.
S tega zornega kota po njegovih besedah verjetno ni mogoče nasprotovati pomembnosti ljudi, ki so to akcijo vodili, na drugi strani pa je mogoče videti širši kontekst, ki je bil kontekst totalitarnega režima.
Predsednik vlade je ob tem poudaril, da vlada nima nobene nostalgije po komunističnem sistemu. "Niti ne vzpostavljamo nobenih pogojev za to, da bi se kakor koli sistematično kršile človekove pravice, kot so se v prejšnjem sistemu," je dejal Pahor.
Radovan Žerjav (SLS) pa je Pahorja vprašal, kako namerava rešiti problem presežka 8500 zaposlenih v državni upravi. Zanimalo ga je, v kakšen kontekst lahko postavi Pahorjevo izjavo, da bi delo v državni upravi lahko opravljali s polovico zaposlenih, ter ali se premier tega problema namerava lotiti.
Predsednik vlade je v svojem odgovoru opozoril, da glede tega vprašanja ni spremenil stališča, da pa je to trditev postavil "čez palec". Kot pravi, je hotel opozoriti ne samo na problem obširnosti državne uprave, ampak tudi na problem fleksibilnosti trga dela v državni upravi. "Imate ljudi v državni upravi, ki delajo do konca predano in marljivo, in imate ljudi, ki ne delajo marljivo, ki nimajo potrebnih znanj ali pa jih ne želijo uporabljati. Problem je, da so za svoje delo plačani tako rekoč skoraj enako," ocenjuje premier.
Ker se mu to zdi nevzdržno, pripravljajo nekaj sprememb, s katerimi naj bi dosegli večjo fleksibilnost znotraj javne uprave. Po njegovih besedah bi tako lažje zaposlovali tiste, ki imajo ambicije in znanje, ter lažje razrešili s položajev v administraciji tiste, ki niso uspešni.
Ob tem premier poudarja, da ambicija vlade, da bi rešila to vprašanje, ostaja, čeprav v tem trenutku ni prioriteta. Pojasnil je še, da je morala vlada v pogajanjih s sindikati javnega sektorja v zameno za privarčevanih 350 milijonov evrov na račun plač v javnem sektorju tem zagotoviti, da bodo delovna mesta v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih varna.
