Dvig povprečne svetovne temperature za več kot dve stopinji Celzija lahko po mnenju klimatologov prinaša podnebne spremembe katastrofalnih razsežnosti, predvsem pa naj bi bile te nepopravljive.

Zadnje znanstveno poročilo, ki ga je 26 klimatologov pripravilo novembra in ga naslovilo koebenhavnska diagnoza, opozarja, da se svetovne zaloge ledu topijo hitreje od pričakovanj. Povprečne globalne temperature pa bi se brez ublažitev emisij toplogrednih plinov do leta 2100 dvignile za sedem stopinj Celzija.

Cilj podnebne konference je naslednik Kjotskega protokola

Cilj podnebne konference v Koebenhavnu je doseči ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012.

Strokovnjaki medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) so v zadnjem poročilu leta 2007 ocenili, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za od 25 do 40 odstotkov pod ravnijo iz leta 1990, države v razvoju pa do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno od 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti.

Izredno visoke temperature, vročinski valovi bodo zaradi večje koncentracije CO2 najverjetneje postali pogostejši, tajfuni in orkani bodo postali močnejši, ni pa jasno, ali se bo po povečalo tudi njihovo število. Tropske nevihte se bodo premikale proti poloma. Zalivski tok se bo najverjetneje upočasnil, kar pa v zahodni Evropi ne bi smelo povzročiti nove ledene dobe. Visoke temperature zraka bodo pomagale kompenzirati izgubo toplote tega blažilnega toka v Atlantiku.

Klimatologi so prepričani, da znaša varna koncentracija CO2 350 ppm, kar pa smo letos že presegli, saj naj bi ta znašala 380 ppm. V zadnji 600.000 letih so se koncentracije CO2 gibale od 180 do 280 ppm, izpusti pa strmo naraščajo in naj bi leta 2050 dosegli 600 ppm.

Plinov je preveč, kar kaže tudi podatek, da se tali že 95 odstotkov svetovnih ledenikov

Industrijsko revolucijo so omogočila prav fosilna goriva, ki pa so omejena, omejena pa je tudi sposobnost ozračja, da te pline sprejme. Eden izmed kazalcev, da je plinov že preveč, je taljenje 95 odstotkov svetovnih ledenikov. Pri tem Nobelov nagrajenec Al Gore opozarja, da prav voda iz himalajskih ledenikov oskrbuje kar 40 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Koncentracije CO2 povzročajo tudi vedno več vročinskih valov ter večje količine padavin, ki pa so vedno bolj neenakomerno razporejene in količinsko močnejše. Trenutno je globalna temperatura za 0,8 stopinje Celzija višja kot pred 100 leti. Tudi Slovenija se segreva, in sicer enkrat hitreje kot povprečje. V zadnjih 50 letih se je segrela za 1,4 stopinje Celzija, opozarja direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Vida Ogorelec Wagner.

Moč in trajanje novih tropskih neviht nad Atlantikom in Pacifikom se je od leta 1970 povečala za 50 odstotkov. Vse večja je tudi gmotna škoda, ki nastaja zaradi vremenskih nesreč in katastrofalnih poplav. Študija dveh največjih zavarovalnic je pokazala, da so zavarovalnice zaradi teh škod v obdobju od leta 1960 do 1969 izplačale manj kot 150 milijard dolarjev, medtem ko se je ta številka v obdobju od leta 1996 do 2005 povečala na 750 milijard dolarjev.

Skupni stroški podnebnih ukrepov naj bi leta 2030 znašali od 1,4 do 1,8 odstotka svetovnega BDP. Če ne bomo ukrepali takoj, pa bodo škode lahko znašale od pet do 20 odstotkov BDP svetovnega gospodarstva.

Večje količine metana: Zaradi segrevanja se tali tudi permafrost

Segrevanje ozračja počasi tali tudi permafrost, kjer procesi gnitja brez kisika sproščajo v ozračje metan, ki ima 22-krat večji učinek kot CO2. Tu klimatologi opozarjajo na učinek povratne zanke, saj se s počasnim segrevanjem začenja proces, kjer se bodo emisije še pospešile. Samo sibirski permafrost vsebuje več toplogrednih plinov, kot jih je človeštvo povzročilo v celotnem 20. stoletju.

Gladina svetovnih morji se je v zadnjih 100 letih zvišala za 20 centimetrov, in sicer predvsem zaradi taljenja celinskega ledu. Poročilo ZN opozarja, da se bo gladina morji dvignila še za 60 centimetrov. Poročilo pa ne vključuje taljenja ledu na Arktiki in Grenlandiji, ki bi gladino morji dvignilo za vsaj šest metrov.

Angleški ekonomist Nicholas Stern v svojem poročilu o ekonomiki podnebnih sprememb je že v letu 2006 ugotavljal, da se še da izogniti najhujšim posledicam spremembe podnebja, vendar je treba takoj in odločno ukrepati. Kot ugotavlja v poročilu, bodo koristi odločnih in zgodnjih ukrepov veliko večje kot gospodarska škoda, če se ne bo ukrepalo.

Skupni stroški in tveganja spremembe podnebja bi bili v primeru neukrepanja vsako leto enaki izgubi vsaj petih odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Če bi upoštevali širši spekter tveganj in posledic, bi se lahko ocenjena škoda zvišala na 20 odstotkov BDP ali več, ugotavlja. Nasprotno bi lahko stroške ukrepov - zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi se izognili najhujšim posledicam spremembe podnebja - vsako leto omejili na približno odstotek svetovnega BDP.

Vaclav Klaus je nevarnosti segrevanja ozračja označil za mit

Nasprotno pa obstajajo tudi skeptiki, ki so prepričani, da se Zemlja ne segreva, med njimi je tudi češki predsednik Vaclav Klaus, ki je svoje mnenje predstavil v knjigi Modri planet v zelenih okovih. Češki predsednik meni, da so nevarnosti globalnega segrevanja v veliki meri le mit, in kritizira "zeleno histerijo" z ukrepi, kot sta zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in subvencioniranje okolju prijaznih virov energije.

Prepričan je, da učinek klimatskih sprememb, ki smo jim in jim še bomo priča, zanemarljiv. Med drugim je navedel podatek, da se je v zadnjih sto letih temperatura zvišala "le za 0,74 stopinje Celzija". O tem, ali tak dvig pomeni nevarnost ali ne, po njegovih besedah ni nobenega znanstvenega konsenza, vsak teden se pojavljajo nove znanstvene študije. Prve Klaus podpira, saj ne dvomi, da je treba poskrbeti za reke, jezera, morja in gozdove, načelno pa zavrača vse poskuse, da bi okoljevarstvene probleme spravili v okove.

Pred kratkim je v javnost pricurljala tudi vest, da naj bi klimatologi prirejali dokaze o globalnem segrevanju. Računalniški hekerji so vdrli v strežnik oddelka za raziskovanje podnebnih sprememb na britanski univerzi West Anglia in na svetovnem spletu objavili več zasebnih elektronskih sporočil nekaterih vodilnih strokovnjakov za okolje.

Objavljena sporočila, katerih istovetnost še ni potrjena, kažejo, da so klimatologi, člani IPCC, poskušali z izkrivljanjem podatkov doseči večjo politično podporo proti globalnemu segrevanju.