"Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz ni zadovoljen s preiskavami niti z ukrepi hrvaške vlade glede manjkajočih topniških dnevnikov iz operacije Nevihta," je poudarila evropska poslanka.

Brammertz bo novo poročilo o sodelovanju Hrvaške z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije predstavil 3. decembra in po besedah Fajonove bo od njegove vsebine odvisno odprtje enega najtežjih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU - poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah.

To poglavje je trenutno v zastoju zaradi pridržkov Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Francije in Danske, je pojasnila Fajonova in hrvaško parlamentarno delegacijo pozvala, naj v reševanje vprašanja topniških dnevnikov vloži več energije, okrepi svoja prizadevanja za izpolnjevanje zahtev haaškega sodišča in ne ogrozi članstva Hrvaške v EU.

Fajonova je sicer na dvodnevnem zasedanju pozdravila podpis arbitražnega sporazuma med predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, ki po njeni oceni "predstavlja pomemben politični mejnik na poti do obojestransko sprejemljive rešitve mejnega vprašanja in za nadaljevanje pogajanj Hrvaške za članstvo v EU".

Ob tem je poslanka hrvaško delegacijo pri oblikovanju skupne deklaracije, ki je bila sprejeta danes, tudi opozorila, da Slovenija zaradi notranjih postopkov arbitražnega sporazuma ne more ratificirati do konca tega leta. Kot izhaja iz skupne izjave, so se poslanci na koncu strinjali s pozivom slovenskemu parlamentu, naj dogovor ratificira takoj, ko bo to mogoče.

"Veseli me, da bo Hrvaška na jutrišnji pristopni konferenci v Bruslju zaprla še tri poglavja v pogajanjih in tako še napredovala na poti do članstva v EU," je še poudarila Fajonova. V petek bo namreč v Bruslju nova pristopna konferenca Hrvaške z EU.

Poslanka sicer tudi upa, da bo država, ki mora okrepiti tudi prizadevanja za izvedbo reform, še posebej v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pristopna pogajanja lahko sklenila do sredine prihodnjega leta. To je zapisano tudi v danes sprejeti skupni izjavi.

V skupni izjavi je prav tako zapisana spodbuda Hrvaški in njenim sosedam, naj nadaljujejo prizadevanja za iskanje končnih rešitev za odprta dvostranska vprašanja, še posebej glede meje. V tem okviru so parlamentarci pozdravili napredek pri reševanju vprašanj s Črno goro ter pobudo Hrvaške, da povabi Srbijo in BiH na dvostranske pogovore o meji.

Evropski parlament je sicer danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu uradno pozdravil hrvaško delegacijo in izrazil upanje, da bodo lahko kmalu pozdravili hrvaške opazovalce v Evropskem parlamentu; to se sicer zgodi po podpisu pristopne pogodbe. Hrvaški parlamentarci so sicer danes glasovanje parlamenta na plenarnem zasedanju že "opazovali" na tribuni.