To bi koncept delovanja verige spodkopalo do te mere, da bi, kot opozarjajo na gospodarskem ministrstvu, postavili pod vprašaj njen ekonomski smisel. Po sedanjih načrtih naj bi se namreč prej omenjenim elektrarnam do leta 2028 na prostoru med Ježico in Suhadolom pri Zidanem mostu pridružilo še devet elektrarn na srednji Savi. Brez izravnalnih akumulacijskih jezer pri Brežicah in Mokricah bi moralo vseh 17 preostalih elektrarn obratovati zgolj v pogojih naravnega rečnega pretoka, in ne na podlagi izravnavanega dnevnega pretoka, čeprav ta verigi daje pravo energetsko in ekonomsko vrednost. Poenostavljeno povedano - elektrarne bi ob izgradnji popolne verige podnevi sinhronizirano, kot da predstavljajo eno samo veliko elektrarno, delovale z vsemi turbinami in s polno močjo, noč pa bi izkoristile za polnjenje svojih bazenov.
Obstoječe elektrarne danes elektriko proizvajajo v odvisnosti od dnevnega pretoka Save, in ne takrat, ko bi jih potrebovali. "Zadnji dve elektrarni, Brežice in Mokrice, bi bili v tem sistemu ključnega pomena, saj bi z večjima akumulacijama kompenzirali nihanja delovanja gorvodnih elektrarn, pretok reke Save v sosednjo Hrvaško pa bi bil hkrati nenehno enak naravnemu pretoku. Tako delujejo vse verige hidroelektrarn na svetu. Če Brežic in Mokric ne bo, delovanja verige v skladu s svetovnimi standardi ne bo mogoče zagotoviti," opozarja direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič.
Brežice posebej omenja zato, ker so v bližnji Krški vasi pred kratkim ustanovili civilno iniciativo, ki nasprotuje predvideni, čeprav v samem projektu že občutno zmanjšani akumulaciji te elektrarne. V Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE) pravijo, da razumejo, da vsak takšen projekt sam po sebi sproža določena vprašanja in pomisleke lokalnih skupnosti. "S tem ni nič narobe. Je pa narobe, če tako imenovane civilne iniciative javnosti predstavljajo enostranske poglede na projekte in pri tem ne dopuščajo ali pa ne priznavajo argumentov stroke. Še bolj narobe pa je, da se posega v projekte, ki so že v teku. Kot večinski lastnik v HESS si želimo več dialoga in iskanja skupnih rešitev. Verjamemo v projekta izgradnje HE na spodnji in srednji Savi in smo prepričani, da bosta izpeljana do konca," je pojasnila predstavnica HSE za stike z javnostjo Petja Rijavec.
