Število ljudi, ki jih pri nas prizadene možganska kap, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS sicer pada, a kljub temu je to še vedno velik javnozdravstveni ter tudi socialni in finančni problem. Vsako leto v bolnišnicah pri nas zdravijo okoli 4000 ljudi, ki so na novo zboleli za možgansko kapjo. Približno tretjina bolnikov umre, tretjina jih ostane trajno oviranih, tretjina pa ima lažje posledice ali jih sploh nima. Ločimo dve vrsti kapi: ishemično, torej tisto, ki jo povzroči strdek v žili, in kap zaradi krvavitve v možgane ali možganske ovojnice.

Dednost in srčno-žilne bolezni

Med dejavniki tveganja, ki so zelo povezani z možgansko kapjo, so zvišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, prekomerno pitje alkohola in debelost. Neizogibno se jim pridruži še starost. Možni dejavniki tveganja so stres, okužbe z različnimi virusi in bakterijami, dehidracija in drugo. Zelo pozorni pa so zdravniki na svojce tistih, ki so možgansko kap doživeli. Pri njih lahko začnejo s preventivnim zdravljenjem. Predvsem anevrizme, torej krvavitev v možgane ali možganske ovojnice, je mogoče s pomočjo magnetnoresonančnega tomografa diagnosticirati že v fazi rasti, preden se napolnijo s krvjo in počijo. V takih primerih lahko nevroradiolog anevrzimo s posebno metodo izloči iz krvnega obtoka, da se ne polni več s krvjo in ne more počiti. To sicer še vedno operirajo tudi nevrokirurgi, vendar je znotrajžilno zdravljenje, ki ga opravijo nevroradiologi, lažji poseg. Do arterije ne vstopajo skozi lobanjsko dno, ampak je vstopna točka dimeljska arterija. Od nje skozi arterijski sistem postavijo vodilo do možganske arterije pod vstopom v lobanjsko bazo. Zaradi posega so bolniki v bolnišnici dva, tri dni, potem pa lahko odidejo domov.

Čas življenjsko pomemben

Možgansko kap pogosto napovedujejo znaki tako imenovanega predhodnega ishemičnega napada ali TIA (tranzitorna ishemična ataka), ki ga povzroči manjši krvni strdek. Ta se običajno v 24 urah raztopi. Znaki so zelo podobni znakom prave možganske kapi, vendar minejo. Zato je dobro, da vsak, ki doživi TIA, odide na pregled k nevrologu, saj ni mogoče napovedati, ali bo do kapi prišlo ali ne. Tveganje za ponovni možgansko-žilni ishemični dogodek je v 90 dneh 10,5 odstotka, največje tveganje pa je v prvem tednu. Če bolnik pravočasno začne zdravljenje pri nevrologu, zmanjša možnost za ponovno kap za kar 80 do 90 odstotkov. Zelo pomembno je, da bolnik, ki ga prizadene možganska kap, takoj poišče zdravniško pomoč. Pri ishemični kapi, torej pri zamašitvi arterije s krvnim strdkom si simptome lahko zapomnimo s pomočjo besede Grom. G pomeni, da ima prizadeti motnje govora, R pomeni ohromelost ene roke, O pomeni asimetrijo obraza zaradi povešenega ustnega kota, M pa pomeni, da se pri vseh naštetih znakih zelo, zelo mudi, saj je zdravniška pomoč pri topljenju strdkov uspešna, če od dogodka do posega ne pretečejo več kot štiri ure in pol. Kadar človek sam opazi opisane znake ali jih zaznajo njegovi bližnji, naj nemudoma pokličejo 112 in povedo, da gre za možgansko kap. Tako bodo reševalci obolelega z veliko verjetnostjo še pravočasno pripeljali v bolnišnico, kjer ga bodo ustrezno zdravili.

Prihodnjič: Dušenje, bolezen kadilcev