Ti bodo deloma posledica popravkov doslej prevrednotenih naložb, večji del, kar 110 milijonov evrov, pa odpade na nerazumno financiranje Infonda Holdinga in Centra Naložb, preko katerih je želel Boško Šrot postati edini lastnik pijačarskega holdinga, večine Mercatorja in časopisnih družb Delo in Večer.
Da je slika poslovanja zaskrbljujoča, pove podatek, da bi popravki in odpisi lahko odnesli pomemben del kapitala Skupine Pivovarna Laško, saj je večinski kapital ob polletju znašal 290 milijonov evrov. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je pojasnil, da bodo popravke, kot zaenkrat kaže, zabeležili v bilancah posameznih podjetij glede na stanje na zadnji dan letošnjega leta. "Toda podjetjem bomo pustili dovolj kapitala za razvojne možnosti. Uporabili bomo rezerve in nerazporejene dobičke iz preteklih obdobij, ko so posamezne družbe dobro poslovale," pravi Zorko in zagotavlja, da zaradi popravkov in odpisov nobena od družb iz skupine ne bo insolventna.
Kot kaže, se zaenkrat nagibajo k možnosti, da bi popravke in odpise prikazali na posameznih družbah, kar ne preseneča. Če bi jih izkazali zgolj na krovni družbi, torej Pivovarni Laško, bi namreč lahko povzročili njeno insolventnost. Povedano drugače: če bi se vsi odpisi izkazali na krovni družbi - po načelu, da so odpisi posledica obveznih navodil matične družbe - bi kapital Pivovarne Laško, ki je konec junija znašal 183 milijonov evrov, lahko postal negativen. V tem primeru bi se družba sicer lahko odločila, da bo svoje naložbe v odvisne družbe vrednotila po pošteni vrednosti, s čimer bi se lastniški kapital brez dvoma povečal. Razlika med knjigovodskimi vrednostmi naložb v odvisne družbe in njenimi poštenimi vrednostmi uradno ni znana, vendar bilance razkrivajo, da je razlika med knjigovodsko vrednostjo večinskega kapitala skupine in knjigovodsko vrednostjo kapitala krovne družbe konec junija znašala 106 milijonov evrov. To predstavlja spodnjo višino rezerve pri dejanski vrednosti lastniškega kapitala Pivovarne Laško. Tudi ob odpisu bi torej Pivovarna Laško imela še vedno okoli sto milijonov evrov kapitala. Težava pa je, da ima Laško premalo rezerv, da bi lahko kljub okrepitvi lastniškega kapitala pokrivalo bilančno izgubo, saj je ni dovoljeno pokrivati s presežki iz prevrednotenja, zaradi česar bi moralo zmanjšati osnovni kapital.
Če se bodo odločili, da bodo popravke in odpise porazdelili med odvisne družbe, kot napoveduje Zorko in k čemur se po naših informacijah nagiba tudi predsednik nadzornega sveta Tone Turnšek, bi bil položaj nekoliko enostavnejši. V tem primeru namreč kljub izgubam pri odvisnih družbah krovne družbe izguba ne bo bremenila v celoti, saj Pivovarna Laško vrednoti svoje naložbe v odvisne družbe po nabavnih vrednostih. V takšnem primeru bi bila slabitev naložb potrebna le, če bi cenitev pokazala, da je poštena vrednost teh naložb nižja od nabavne. Če bo obveljalo pri tem, da bodo odvisne družbe nosile breme svojih odpisov in popravkov, bo to pomenilo računovodsko reševanje Pivovarne Laško pred insolventnostjo. Finančno zdravje skupine je namreč ne glede na računovodske prijeme pošteno načeto.
V prihodnjih tednih bodo položaj predstavili tudi bankam, ki so sočasno upnice in večinske lastnice Pivovarne Laško. "Tekoče poslovanje ni ogroženo. Bankam bomo predstavili tudi načrt za prihodnje leto in naše poglede na razvoj. Naložbe bank niso ogrožene," poudarja Zorko. Potrdil je, da se bodo poskušali z bankami dogovoriti tudi za reprogramiranje nekaterih posojil ter jim predstavili načrt postopne odprodaje naložb, s čimer pa ne nameravajo hiteti. Možnosti, da bi banke kot lastnice pristale na dokapitalizacijo Pivovarne Laško, po oceni poznavalcev razmer ni. Dolgoročne finančne obveznosti Skupine Pivovarna Laško so sicer ob polletju znašale 206 milijonov evrov, kratkoročne pa 246 milijonov evrov.
Iz seznama včeraj objavljenih posojilnih pogodb je razvidno, da sta se Center Naložbe in Infond Holding v večji meri pri Laščanih zadolževala v letošnjem letu. Glede na to, da obe družbi v tem letu nista pridobivali novih kapitalskih naložb, ni težko sklepati, da sta s sredstvi, ki sta jih dobili pri Skupini Pivovarna Laško, zmanjševali kreditno izpostavljenost do bank. Če tega ne bi storili, bi bile banke še globlje udeležene neposredno v insolvenčnih postopkih Infonda Holdinga in Centra Naložb.
Uprava, ki jo od konca julija vodi Dušan Zorko, v včeraj objavljenem devetmesečnem poročilu še ugotavlja, da Pivovarna Laško kot obvladujoča družba in sama iz kreditiranja Infonda Holdinga in Centra Naložbe ni imela nobenih premoženjskih koristi in da so bili ti posli sklenjeni v izključnem interesu njej nadrejenih družb, torej Infonda Holdinga in Centra Naložbe. Tako v Laškem kot v Unionu, Radenski in Fructalu poudarjajo, da so omenjene kreditne pogodbe sklepali po navodilu bivše uprave Pivovarne Laško. Tovrstne ugotovitve bodo podlaga za ugotavljanje odgovornosti in morebitno sprožitev odškodninskih tožb, na katere se po naših informacijah v Laškem že pripravljajo.
