Pogačnik je v okviru vladnega obiska v regiji obiskal družbo Pomurske mlekarne, se srečal z vodstvom Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota in obiskal eno večjih kmetijskih gospodarstev v regiji, kmetijo Cigut v Noršincih.
Pogačnik je pohvalil dosedanje poslovanje Pomurskih mlekarn, ki ne samo da v zadnjem letu ustvarjajo dobiček, pač pa tudi zagotavljajo delovna mesta ter z odkupom mleka omogočajo obstoj pomembnega dela pomurskih kmetijskih gospodarstev.
Vodstvo Pomurskih mlekarn je ministru predstavilo delovanje mlekarne in prihodnji razvoj. Izpostavili so nekatere probleme, kot so zmanjšanje števila pridelovalcev mleka v regiji ter prevelika razdrobljenost kmetijskih zemljišč. Ob tem so izpostavili ključni problem razdelitve prihodkov znotraj agroživilske in trgovinske verige.
Minister je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo problema razdrobljenosti kmetijskih zemljišč. Prav zaradi tega je za njihove komasacije v prihodnjih letih namenjeno bistveno več proračunskih sredstev. Obenem so v predlogu novele zakona o kmetijskih zemljiščih predvidene spremembe, ki bodo poenostavile in pospešile tovrstne zemljiške operacije, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
Minister je zatrdil tudi, da je ministrstvo skupaj z agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja posebne napore vložilo v čim prejšnje izplačevanje ukrepov skupne kmetijske politike.
Agencija je tako prejšnji teden že začela izdajati prvi sveženj 38.000 odločb za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, do tega petka pa naj bi bilo izplačanih že 30 milijonov evrov. Preostale odločbe za ta območja bo agencija izdala do konca januarja. Znesek plačil v kmetijstvu je v pomurski regiji v letu 2008 znašal dobrih 55 milijonov evrov oz. dobrih 16 odstotkov vseh izplačil v Sloveniji.
V okviru zakona o razvojni podpori Pomurski regiji bo okvirno 10 odstotkov sredstev oz. 40 milijonov evrov iz programa razvoja podeželja v obdobju 2010-2013 namenjenih za vlagatelje iz pomurske regije. S temi sredstvi bo ministrstvo podprlo predvsem naložbe v uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav v sektorju kmetijstva in gozdarstva s ciljem povečanja produktivnosti in dodatnih zaposlitev, okoljske sprejemljivosti in učinkovitosti gospodarjenja.
Nepovratna sredstva bodo usmerjena tudi v živilsko-predelovalno industrijo, ki je ključnega pomena za obstoj primarne kmetijske proizvodnje, saj deluje kot dejavnik stabilnosti in ekonomskega razvoja po celotni živilski verigi, so še sporočili s kmetijskega ministrstva.
Kmetijska dejavnost je zaradi ugodnih naravnih danosti ena izmed najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Pomurju. Prevladujoč tip kmetovanja je mešana rastlinska pridelava in poljedelstvo. Zaradi možnosti izkoriščanja geotermalnih virov energije v regiji narašča interes za vrtnarstvo.
Glede na siceršnje ugodne naravne danosti tega območja obstaja velik potencial za razvoj konkurenčnega kmetijstva, ki bo upošteval načela trajnostnega razvoja, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da so naravne danosti med drugim primerne tudi za intenzivnejšo diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, zdraviliški in lovni turizem ter kmečki turizem ob vinskih cestah.
