Na trge izven EU bi morali že zdavnaj
Profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani Mojmir Mrak pravi, da izvozne usmerjenosti slovenskih podjetij ni možno preusmeriti z danes na jutri. "Ko je Slovenija postala neodvisna, smo se umaknili s trgov arabskih držav, na katerih smo bili uspešni v času nekdanje Jugoslavije. Čeprav ti niso bili nikoli naši najpomembnejši trgi, bili pa so komplementarni, smo se usmerili predvsem na trge zahodne Evrope. Od teh trgov smo bili že v preteklosti zelo odvisni, zdaj v času krize pa se je pokazalo, da smo od njih odvisni preveč," pojasnjuje Mrak.
Tudi profesor s Fakultete za družbene vede Marjan Svetličič pravi, da bi se morala Slovenija že zdavnaj usmeriti na trge izven Evrope. "Da bi morala Slovenija hoditi po dveh nogah - evropski in svetovni - sem opozarjal že leta 1994. Če bi se takrat usmerili na določene trge, bi danes na njih lahko pobirali smetano," razlaga Svetličič. Po njegovem mnenju je Slovenija, potem ko je postala samostojna, zanemarila sodelovanje z neuvrščenimi državami. "Ne glede na to, da so bile določene države v slabšem ekonomskem položaju, sodelovanja z njimi ne smeš prekiniti. Bolj smiselno ga je zamrzniti in ob priložnosti ponovno vzpostaviti. Osvajanje trgov na novo je drago, medtem ko je ohranjanje odnosov relativno poceni," dodaja.
Priložnosti še niso zamujene
Po drugi strani docent z ekonomske fakultete v Ljubljani Sašo Polanec pojasnjuje, da slovensko gospodarstvo ni preveč usmerjeno na trge EU, ampak, da se zgolj obnaša v skladu s priložnostmi, ki jih ima na teh trgih. "Na ostalih trgih sicer obstajajo kratkoročno višje marže, vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi visoke transportne stroške. Da bi lahko podjetje uspešno izvažalo na manj razvite trge, pa bi moralo imeti veliko stroškovno prednost," izpostavlja Polanec. Ob tem opozarja, da res obstajajo neizkoriščene priložnosti, vendar pa bi bilo nerealno pričakovati, da bomo z izvozom na te trge kar naenkrat podvojili slovenski izvoz.
Po Mrakovem mnenju priložnosti za vstop na nove trge še niso zamujene. "Če bi želeli srednjeročne rezultate, bi morali na trge izven EU začeti vstopati bolj organizirano že danes." Profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani Marko Jaklič pravi, da bo izvozno usmerjenost slovenskih podjetjih težko preusmeriti. "Tradicionalno gledano smo namreč bolj povezani z evropskimi trgi. Medtem ko veliko izvažamo na Kitajsko, indijski trg zanemarjamo. V Sloveniji se je izobraževalo veliko Indijcev, ki so danes na pomembnih položajih. To bi lahko izkoristili, poleg tega pa nam je Indija tudi kulturološko bližje kot Kitajska," razlaga Jaklič. Po Svetličičevem mnenju je na dolgi rok Indija bolj perspektivna in bo čez čas postala še bolj dinamična kot Kitajska. "Na nove trge je še vedno možno vstopiti, vendar manj uspešno, kot bi to lahko storili v preteklosti. Če bi na Kitajsko in tudi preostale države BRIC (poleg Kitajske so to še Brazilija, Rusija in Indija, op. p.) začeli vstopati že pred desetimi ali petnajstimi leti, bi bili danes, ko so na teh trgih prisotne številne multinacionalke, v veliko boljšem položaju," pojasnjuje Svetličič. Mrak pravi, da so zelo perspektivni tudi arabski trgi, ki imajo bogata nahajališča nafte, zato pozdravlja nedavni obisk premierja Pahorja skupaj z gospodarstveniki v Libiji. "Ne potrebujemo veliko, dovolj bi bil le košček pogače," dodaja Mrak.
Toda po njegovem mnenju bo bilo to izjemno težko doseči. "Te trge morajo odpirati visoki politični predstavniki, zato bi bilo smiselno, da podjetja izkoriščajo možnosti, ko se lahko udeležujejo obiskov v tujih državah skupaj s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom države Danilom Türkom," pravi Mrak.
Diplomacija se bo morala prilagoditi novim razmeram
Pahor je v ponedeljek v državnem zboru pojasnil, da se trudijo po svojih najboljših močeh, da dvotretjinski izvoz Slovenije na trge EU razpršijo, da ob morebitnih krizah slovensko gospodarstvo ne bi trpelo, tako kot je trpelo v letošnjem letu. "Tako poskušamo okrepiti vlogo slovenskega gospodarstva na trgih, kjer smo že prisotni. Od začetka mandata vlada namenja veliko pozornost reorganizaciji zunanjepolitičnega in zunanjetrgovinskega dela. Ustanovili smo tudi nov direktorat za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve," je pojasnil Pahor. Ob tem je napovedal pomembne spremembe v zakonu o zunanjih zadevah glede pristojnosti in pomena gospodarske diplomacije.
V uradu predsednika republike pa razlagajo, da se predsednik Türk že od nastopa funkcije zavzema za aktivno gospodarsko diplomacijo, zato z vsemi svojimi potmi poskuša ustvarjati ali povečevati tudi gospodarske možnosti. Tako Türk in njegov urad pri načrtovanju obiskov v tujih državah sledita predlogom gospodarstva. "Upoštevati moramo, da so gospodarski stiki in odnosi živ proces, ki se stalno spreminja, zato se bo morala spremeniti in prilagoditi novonastalim razmeram v gospodarstvu tudi diplomacija," pojasnjujejo v uradu predsednika Türka.
