Dolg je nastal leta 1991, ko mu je banka odobrila 50.000 takratnih nemških mark posojila (približno 25.000 evrov) za nakup stanovanja. Preostalega zneska mu ni uspelo zbrati, zato stanovanja ni kupil, dolg pa je ostal. Zdaj je zaposlen, naslednja štiri leta bosta nad njim bdela stečajni upravitelj in sodišče. Ves presežek nad minimalno plačo se bo stekal na fiduciarni račun za poplačilo banke, nato bo "na točki nič".
"Prezadolžen človek je suženj," pravi profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko. "Tudi upniki so krivi, da nastanejo takšni dolgovi," je komentiral omenjeni primer in pojasnil, da so uvedbo osebnega stečaja zagovarjali že leta 1995, glavne nasprotnice pa so bile prav banke.
Te so sicer pogost upnik v osebnih stečajih, poleg njih še zavarovalnice, leasinške hiše, v 56 zadevah je po podatkih vrhovnega sodišča upnik tudi Davčna uprava RS (Durs). Od uveljavitve možnosti osebnega stečaja oktobra lani do 1. oktobra letos je osebni stečaj razglasilo 342 oseb, do katerih so upniki prijavili kar za 48 milijonov evrov terjatev.
Razlogi za razglasitev osebnega stečaja so različni, skoraj vsem dolžnikom pa je skupno, da nimajo premoženja, pogosto so tudi brez dela, prejemajo le nadomestila. Tako so razlog pogosto tudi neplačane položnice. V enem primeru je edini upnik Radiotelevizija Slovenije (RTV), ki ji dolžnica dolguje malo več kot 1600 evrov. Po pokojnem možu prejema pokojnino, ki presega minimalno plačo za nekaj več kot 23 evrov na mesec, kar se steka na račun stečajnega upravitelja za poplačilo javnega zavoda RTV. Vzrok za osebni stečaj druge dolžnice, ki prejema malo več kot 420 evrov pokojnine na mesec, je po pojasnilu stečajnega upravitelja "zadolževanje pri številnih prevarantih, ki so ji dajali v podpis različne zadolžnice, pogodbe za denar, ki ga ni nikoli dobila". Med prijavljenimi terjatvami pa je mogoče najti tudi za več kot 28.000 evrov dolga, naraslega iz samo 3000 evrov glavnice ene od slovenskih zavarovalnic. Med bolj zanimivimi primeri je zagotovo terjatev fizične osebe, ki je na 55.000 evrov dolga do dolžnice prijavila za več kot milijon evrov obresti. Veliko večino teh, prek 900.000 evrov, stečajni upravitelj sicer prereka.
"Največja ovira za osebni stečaj je izguba stanovanja," pravi Ivanjko in pojasnjuje, da so po prvotnem predlogu želeli določilo, da bi novi lastnik stanovanja vsaj tri leta dolžniku obračunaval najemnino, ki pa bi jo določilo sodišče. Zdaj izgubi dolžnik z objavo stečaja vse premoženjske pravice, tudi do stanovanja, medtem ko je najpogostejši razlog za objavo osebnega stečaja zagotovo možnost odpusta vseh dolgov. To možnost zakon dopušča pod določenimi pogoji. Odpust tako ni dovoljen, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ta še ni izbrisan, če je v zadnjih treh letih zavajal Durs, če so mu v zadnjih desetih letih že odpustili obveznosti ali če je zadnja tri leta prevzemal obveznosti, nesorazmerne svojemu premoženjskemu položaju.
Dolžniki predlog za odpust načeloma vložijo že ob vlogi za stečaj. Vendar oprostitev plačila dolgov ne pomeni, da se dolžniku dolgovi v trenutku izbrišejo, temveč sodišče določi tako imenovano preizkusno obdobje, v katerem je dolžnik pod neke vrste nadzorom. To pomeni, da sodišče nadzoruje vse njegovo premoženje, podatke o transakcijskih računih, podatke o plači, pokojnini, drugih rednih prejemkih, vrednostnih papirjih, zavarovanjih, vse, kar sodišče nadzoruje tudi v postopku stečaja. Hkrati ima dolžnik v primeru odpusta dolgov v tem preizkusnem obdobju še dodatne obveznosti, kot je intenzivno iskanje zaposlitve, o čemer mora poročati tudi stečajnemu upravitelju. Preizkusno obdobje traja od dveh do največ pet let, ko dolžniku vse obveznosti prenehajo.
