Po besedah poslanca SDS Vinka Gorenaka je imelo US zdaj idealno priložnost, "da se v tehtanju med plačami sodnikov in ustavno pravico do referenduma postavi na stran pravice ljudi do referenduma, vendar ni ravnalo tako, postavilo se je na stran svojih poklicnih kolegov sodnikov". Podobno meni tudi vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič, ki je prepričan, "da vrana vrani ne izkljuje oči". Ustavni sodniki po njegovem nikoli ne bodo glasovali proti sodnikom.

Novica o odločitvi ustavnega sodišča pa je razveselila ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs, ki je znova poudarila, da javnofinančnih posledic zaradi dviga sodniških plač v kriznih letih ne bo. "Upam, da bodo od tega dneva sodniki lahko opravljali svojo funkcijo sojenja neobremenjeni, s tem da jih zakonodajna in izvršilna veja oblasti ne obravnavata enakopravno," je dejala ministrica.

Iz odločbe US je po mnenju pravosodnega ministrstva mogoče sklepati, "da kljub finančni krizi osnovno vprašanje ne more biti, ali si lahko država privošči, da sodnike ustrezno plača, ampak je, ali si lahko država privošči, da tega ne stori". S to odločitvijo US je, so prepričani na ministrstvu, dokončno vzpostavljena polna finančna neodvisnost sodnikov. Izrazili so pričakovanje, da bo stavkovni odbor sprejel tudi dokončno odločitev o prenehanju sodniške stavke.

Tudi poslanci SD so z odločitvijo ustavnih sodnikov zadovoljni. Poslanec Miran Potrč je včeraj dejal, da je zdaj priložnost, da se vsi skupaj v državnem zboru pa tudi v pravosodju, predvsem pa v ministrstvu za pravosodje osredotočijo na reševanje problemov pravosodja. Po njegovem mnenju bi bilo tudi prav, da sodniki v celoti prekinejo stavko, sodniško društvo pa bi moralo svoje člane pozvati, naj umaknejo tožbe zoper državo, v katerih zahtevajo izplačilo razlik v plačah. Znano je, da znaša skupna vrednost tožbenih zahtevkov sodnikov, ki državo tožijo zaradi premalo izplačanih plač, okoli 100 milijonov evrov.

Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi v Slovenskem sodniškem društvu (SSD). Predsednica SSD Janja Roblek je včeraj napovedala, da bodo izpolnili svojo zavezo in konec aprila prekinjeno sodniško stavko končali, takoj ko bosta noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, ki urejata sodniške plače, objavljeni v Uradnem listu. V sodniškem društvu za zdaj še ne razmišljajo o tem, da bi sodnike pozvali, naj umaknejo tožbe proti državi, saj gre za odločitev vsakega posameznega sodnika. Niti kriza, kot je poudarila Roblekova, pa ne more biti razlog za to, da se nekdo odreče svoji pravici. So pa v SSD pripravljeni na morebiten dogovor z vlado, s katerim bi poskušali rešiti ta problem.