Kot kaže poročilo, so marihuana, kokain in heroin v Evropi najbolj uporabljene droge, vendar pa je v Vzhodni in Severni Evropi opazen tudi porast uporabe metamfetaminov. Med mladimi sicer beležijo padec uživanja kanabisa, kar zbuja nekaj upanja, vendar pa bi lahko število rednih uporabnikov doseglo 2,5 odstotka mladih Evropejcev, navaja poročilo EMCDDA.

Evropa se sicer sooča z vse večjo inovativnostjo prekučevalcev z mamili. Inovativnost je visoka tudi med proizvajalci, ki prilagajajo svoje tehnike "trženja" zakonskim regulativam. Kot primer poročilo navaja pojav vse več oblik sintetičnih "kanabinoidov", ki imajo podoben učinek kot kanabis, vendar imajo kemično drugačno sestavo. Poleg tega pa gre vse več ponudbe preko interneta, kjer se droge predstavlja kot neškodljivo "začimbo" ali kaj podobnega. Tovrsten primer je ravno droga "spice", ki naj bi jo uporabljali kot dišeče kadilo, če pa jo človek kadi, pa ima podoben učinek kot marihuana.

Težave pa nato nastopijo pri uživanju teh novih drog, saj so njihovi učinki pogosto neznani, prav tako pa je težko dokazovati, da gre sploh za drogo, glede na to, da jih države nimajo klasificirane kot take. Veliko tovrstnih novih drog pa naj bi izhajalo iz Indije in Kitajske, so danes povedali v Bruslju ob predstavitvi poročila, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na splošno so sicer leta 2007 v 30 evropskih državah - ob 27 EU članicah je raziskava zajela še Hrvaško, Norveško in Turčijo - zabeležili za slabih 30 odstotkov več kaznivih dejanj, povezanih z uporabo drog, kot leta 2002. Trend je upadal oz. je ostal stabilen le v Bolgariji, Grčiji, Luksemburgu, na Češkem in Madžarskem ter tudi v Sloveniji.

Upada uporaba marihuane med dijaki

V Sloveniji upada tudi uporaba marihuane predvsem med dijaki od 15 do 16 let. Če je leta 1995 marihuano uživalo okoli 40 odstotkov dijakov, je ta odstotek v letu 2007 padel pod številko 30. Je pa na drugi strani zaskrbljujoč porast uporabe kokaina med šolarji - povečala se je namreč za več kot dve odstotni točki.

Zaskrbljujoča je tudi smrtnost zaradi uporabe drog. V obdobju od leta 1990 do 2006 je omenjenih 30 držav poročalo o skupno 6400 do 8500 smrtih letno zaradi uživanja drog, kar pomeni, da je v tem obdobju zaradi mamil umrlo okoli 135.000 prebivalcev Evrope. Večino smrti - približno polovico - so sicer zabeležili v Veliki Britaniji in Nemčiji.

V Evropi ima glede na podatke iz leta 2007 najvišji odstotek smrtnosti Luksemburg, kjer - statistično preračunano - zaradi drog umre 85 ljudi na milijon prebivalcev. Sledita Estonija in Norveška, Slovenija pa je na tej lestvici na 12. mestu s 26 smrtmi zaradi drog na milijon prebivalcev. Najnižje so Turčija, Madžarska in Slovaška s povprečno tri do štirimi smrtmi zaradi drog na milijon prebivalcev.

V absolutnih številkah so sicer največ smrti zaradi uživanja mamil zabeležili v Veliki Britaniji in sicer kar 2025, sledi pa Nemčija s 1394 smrtmi. V Sloveniji so zabeležili 39 smrti, najmanj pa na Malti (7) in Cipru (9).