Kot je že uvodoma poudaril predstavnik Centra za konkurenčnost pri GZS Aleš Cantarutti, na omenjenih trgih glavno gospodarsko panogo predstavlja razpolaganje z naravnimi bogastvi, predvsem z nafto in zemeljskim plinom. Azerbajdžanska prestolnica Baku tako prav zahvaljujoč naftnemu bogastvu velja za drugo najhitreje razvijajočo se prestolnico na svetu, takoj za Dubajem.
Sodelovanje med Slovenijo in obema državama je dokaj skromno. Azerbajdžan in Slovenija sta v lanskem letu zabeležila za slabih devet milijonov evrov blagovne menjave, pri čemer v celoti gre za slovenski izvoz na tamkajšnji trg. Nekoliko bolj intenzivno je trgovanje s Kazahstanom. Državi sta lani zabeležili za nekaj manj kot 65 milijonov evrov blagovne menjave, pri čemer je Slovenija uvozila za dobrih 21 milijonov evrov blaga.
Na današnjem seminarju je bila med drugim predstavljena tudi pobuda za odprtje Slovenske hiše v Bakuju. Cantarutti je ob tem pojasnil, da je glavni cilj te pobude odprtje poslovnega središča v azerbajdžanski prestolnici, kjer bi promovirali slovenske gospodarske subjekte, zainteresirane za poslovanje na tem trgu. Prav tako bi Slovenska hiša lahko promovirala slovenski turizem in delovala kot informacijska točka za azerbajdžanska podjetja, ki bi jih zanimalo sodelovanje s slovenskimi partnerji.
Današnji seminar je sicer potekal v luči Türkovega obiska v obeh omenjenih državah prihodnji teden. Predsednika republike bo spremljala tudi delegacija gospodarstvenikov, ki bo poskušala okrepiti gospodarske stike med državami. Obisk gospodarstvenikov bo sicer potekal v skupni organizaciji urada predsednika republike, Javne agencija za podjetništvo in tuje investicije ter GZS.
