Prva se je cepila strokovna direktorica Brigita Drnovšek Olup, sledil ji je generalni direktor Simon Vrhunec. "Želeli smo, da s svojim zgledom tudi druge ljudi pritegnemo k čim večjemu odzivu na cepljenje," je povedala Drnovšek-Olupova, ko je stopila iz cepilne ambulante na Pediatrični kliniki in zagotovila, da je cepljenje neboleče. Cepil se je tudi predstojnik kirurške klinike Martin Tonin. V ZDA je cepiva proti novi gripi kar naenkrat zmanjkalo, in če bo tudi v Evropi velik porast obolevnosti, se lahko zgodi, da bo cepiva tudi tukaj zmanjkalo, je opozoril. Svetuje, naj se ljudje cepijo čim prej, ko bo mogoče. "Več ljudi bo cepljenih, boljša prekuženost bo, manjša bo nevarnost, da bomo dobili epidemijo ali pandemijo nove gripe," je povedal.
Trije razlogi so, zakaj naj se ljudje cepijo, je naštel predstojnik infekcijske klinike Franc Strle: s cepljenjem zmanjšaš možnost, da bi zbolel, če pa že zboliš, bo manj možnosti, da bo bolezen potekala v težki obliki, s cepljenjem pa tudi zmanjšaš možnost, da bi okužbo prenesel svojim domačim. Za zdravstvene delavce veljajo poleg teh osebnih še dodatni razlogi, zakaj bi se cepili. Zdravstvo mora dobro delovati tudi med večjimi obremenitvami, kot je pandemija gripe, zadnji razlog pa je po Sterletovih besedah etičen: "Zdravstveni delavci smo pogosto v stiku z ljudmi, ki imajo povečana tveganja za težak potek ali zaplete gripe, in prav bi bilo, da bi možnost, da bi jih mi okužili, čim bolj zmanjšati. To dosežemo s cepljenjem."
