Dremelj, ki je krmilo vodilnega slovenskega telekomunikacijskega operaterja prevzel marca 2006 in se mu naslednje leto izteče mandat, napoveduje, da Telekom Slovenije zaradi negativnih posledic regulacije v prihodnjem letu ne vidi več ekonomske upravičenosti za investiranje v optično infrastrukturo. Prihodnje leto naj bi bilo sicer po besedah Dremlja, ki je od leta 1998 do 2004 vodil drugega največjega mobilnega operaterja, družbo Simobil, ključno z vidika reorganizacije Telekoma.

Kako se aktualna gospodarska kriza kaže v skupini Telekom? Se vaše družbe v Sloveniji in v tujini soočajo enakimi težavami ali pa je med njimi kakšna razlika?

Aktualna kriza je tako obsežna, da je nemogoče pričakovati, da se nekega področja ne bi dotaknila. Zato se dotika tudi področja telekomunikacij. To se kaže predvsem posredno, preko naših uporabnikov, ki skrbno gledajo na to, kako bi svoje stroške v tem času čim bolj zmanjšali. Vendar pa telekomunikacije v nobenem primeru niso vzrok krize. Prej nasprotno, prepričan sem, da so telekomunikacije lahko eden od odgovorov v procesu reševanja krize.

Kakšnih velikih posebnosti, ki bi kazale na to, da so zadeve pri nas drugačne kot drugje, kjer smo prisotni, ni. Denarja je povsod pri uporabnikih manj, zato varčujejo. So pa določene manjše posebnosti. Na Kosovu na primer veliko sredstev dobivajo iz diaspore in priliv teh sredstev se je seveda zmanjšal. V Gibraltarju pa je na primer v zadnjem letu močno padla vrednost funta.

Vendar pa moramo telekomunikacije gledati še z drugega zornega kota. V vseh industrijah imamo obdobja rasti, obdobja stagnacije in padcev. Tako tudi v telekomunikacijah v zadnjih letih opažamo strm upad uporabe klasičnih telekomunikacijskih storitev. Na drugi strani smo beležili močno rast mobilnih storitev, ki pa se je v zadnjih letih umirila, torej je že dosegla svoj vrhunec. Širokopasovne storitve rastejo. V Evropi sicer že opažamo doseganje vrhunca tudi v tem segmentu, medtem ko pri nas vidimo, da je še določen prostor za rast. Vendar pa se moramo zavedati, da tako mobilne kot širokopasovne komunikacije ne morejo v celoti nadomestiti izpada donosnosti na področju klasične telefonije.

Če na zadeve pogledamo v tej luči, torej da je klasična telefonija v svoji zaključni življenjski dobi, da je govorna mobilna telefonija dosegla vrhunec ter da se širokopasovne storitve, tudi mobilne, počasi približujejo vrhuncu, potem bi bili lahko mogoče celo nekoliko pesimistični glede prihodnosti. A zavedamo se, da že prihajajo nove storitve, predvsem v obliki konvergenčnih storitev, ki odpirajo nov velik trg in to bo seveda potrebno izkoristiti.

Omenili ste, da uporabniki tekom aktualne krize bolj varčujejo. Ali Telekom Slovenije zaradi tega beleži upad števila uporabnikov v Sloveniji?

Kot sem že omenil, se število uporabnikov klasičnih telekomunikacijskih govornih storitev močno zmanjšuje. Vendar pa se to ni začelo s krizo, to se je začelo že prej in se nadaljuje. Po drugi strani pa še vedno raste število uporabnikov širokopasovnih storitev. Širokopasovne storitve ponujajo večji nabor možnosti za uporabnike, a se moramo zavedati, da so marže na tem segmentu za telekomunikacijske operaterje precej manjše. V mobilnem delu pa lahko zaznamo predvsem precejšnjo konkurenco na trgu, tudi cenovno vojno. Od tega sicer mogoče kratkoročno profitirajo tudi uporabniki, dolgoročno pa to najbrž vodi tudi v počasnejši tehnološki razvoj.

Se pri mobilni telefoniji zato pozna upad operaterjevega prihodka na uporabnika?

Seveda se pozna upad operaterjevega prihodka, vendar pa ocenjujemo, da je to posledica predvsem cenovne vojne, ne pa toliko same krize. Vedeti moramo namreč tudi to, da se govorni promet iz fiksnega omrežja seli v mobilno omrežje. Zaradi tega uporabniki celo vse več uporabljajo storitve, vendar pa se prihodki nižajo zaradi zniževanja cen storitev.

Zaradi vsega tega v letošnjem letu pričakujete slabše poslovne rezultate ...

Seveda, a to ni nekaj nepričakovanega. Že pred časom smo napovedali, da se prav zaradi upadanja prihodkov iz najbolj donosnega segmenta klasične telefonije, kjer so marže najboljše, prihodki zmanjšujejo. A moram poudariti, da nam je v preteklih letih kot enemu redkih evropskih operaterjev uspelo, da smo tudi prihodke v sami Sloveniji uspeli zadržati na relativno visokem nivoju. Seveda smo zaradi tega morali uvajati nove storitve, iskati nove vire prihodkov, zelo so se povečale aktivnosti na medoperaterskem trgu. Vendar pa so marže v tem segmentu bistveno nižje. To se pač kaže tudi na samem rezultatu.

Že ob nastopu mojega dela v Telekomu Slovenije in tudi že pred tem je bilo popolnoma jasno, da rasti v Sloveniji ne moremo več pričakovati. Zaradi tega smo se strateško odločili, da iščemo priložnosti za rast na drugih trgih. Seveda bi bilo veliko bolje, če bi s tem začeli že nekaj let prej, ker za vsako tako zadevo potrebujemo določen čas.

Naš kosovski Ipko je na primer prava zgodba o uspehu. Že v prvem letu delovanja na področju mobilne telefonije smo presegli vsa pričakovanja. Nihče namreč ni pričakoval, da operater lahko že v prvem letu dela ustvari pozitiven EBITDA (op. a. dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo) - mi smo ustvarili celo pozitiven EBIT (op. a. dobiček pred obrestmi in davki). Pričakujemo, da bo zelo kmalu začel nositi tudi čisti dobiček. To pomeni, da je to že korak, ki nam omogoča rast naprej tudi na nivoju skupine.

Zdaj pripravljate tudi poslovni načrt za prihodnje leto, nadzorni svet Telekoma Slovenije je ocenil, da bo to za družbo eno najtežjih doslej. Bo temu botrovala samo kriza ali še kaj drugega?

Leto bo težko tudi zaradi regulatornih ukrepov. Ukrepi agencije za pošto in elektronske komunikacije, ki jih imamo zdaj na mizi, so popolnoma nerazumljivi. Zelo slabijo danes vodilna igralca na telekomunikacijskem trgu v Sloveniji, Mobitel in Telekom Slovenije, onemogočajo nadaljnje investiranje in spravljajo pod vprašaj celoten razvoj telekomunikacij v Sloveniji. Če pogledamo, kaj se na slovenskem trgu dogaja, vidimo, da pravzaprav vsi operaterji slonijo na omrežju Telekoma. Zgrajeno je sicer bilo še eno optično omrežje, kjer pa zaradi takih ali drugačnih potez vidimo, kam se zadeva pelje, saj je bil pred nekaj dnevi celo vložen predlog za stečaj (op. a. gre za družbo T-2).

Naša želja ni, da bi konkurenca izginila s trga, saj se celo veselimo, če uporabljajo našo infrastrukturo. Vendar pa mora biti cena, ki jo je Telekom Slovenije upravičen zaračunati za uporabo te infrastrukture, taka, da lahko zagotovimo nadaljnji razvoj. Prepričan sem, da je to najbolj koristno prav za uporabnike in vlogo agencije za pošto in elektronske komunikacije vidim prav v tem, da delajo korake in skrbijo za to, da bodo uporabniki imeli kar največ. Ukrepi, ki so zdaj na mizi, pa ne vodijo v to, da bodo uporabniki imeli nižje cene. Najverjetneje bodo s tem samo konkurenti imeli nekoliko manjše izgube. Problem pa je v tem, da dolgoročno uporabniki ne bodo imeli tistih storitev, ki jih potrebujejo. Prav hudo mi je, ko dnevno dobivam prošnje za dostop do hitrega interneta in vidim, da bi bilo za uresničitev teh prošenj potrebno kar nekaj investirati. Ob taki regulaciji, kot jo imamo danes, bodo ti uporabniki žal zelo razočarani.

Omenili ste, da imate na mizi določene regulatorne ukrepe. Katere in kdaj naj bi začeli veljati?

Gre za ukrepe na upoštevnih trgih 4 in 5, ki zajemata dostop do širokopasovnih storitev in infrastrukture. Regulator je razgrnil že vse analize ter predvidene ukrepe in pričakujemo, da bo do konca leta izdal odločbe, ki se bodo nato začele izvajati v prvih mesecih naslednjega leta.

Kaj bodo te odločbe v praksi pomenile za Telekom Slovenije?

Tukaj gre za predvsem za razvezo optične infrastrukture, določa se cena za optiko, ki jo bomo upravičeni zaračunati drugim operaterjem. Zaradi tega se cene uporabnikom ne bodo znižale, cena, ki jo bomo mi lahko zaračunali drugim operaterjem, pa nam ne bo dovoljevala več investiranja v optično omrežje.

Verjetno ste že ocenili, kolikšen izpad prihodkov boste imeli na ta račun ...

Samo ukrepi na trgih 4 in 5 bodo pomenili sedemmesten učinek na naše rezultate. Prihodki se bodo na letni ravni znižali za od 10 do 20 milijonov evrov.

Kolikšne pa so bile Telekomove investicije v optiko doslej?

V optiko smo v letih 2007 in 2008 vložili skupno 83 milijonov evrov. V letošnjem letu smo naložbe že nekoliko zmanjšali, prav zaradi tega, ker se je pričakovalo, da bo prišlo do regulacije. Za naslednje leto pa moram reči, da žal ni več ekonomskih razlogov, da bi še vlagali v to.

Ali to pomeni, da v poslovnem načrtu za leto 2010 sploh ne bo investicij za optiko?

Da, žal da. Zdrava ekonomska logika in posloven pristop prepoveduje vlaganje v nekaj, kjer se investicija v življenjski dobi ne bo povrnila. To smo brez uspeha poskušali razložiti tudi agenciji.

Se boste na odločbo pritožili?

Vsekakor se bomo na to odločbo, če bo taka, kot je najavljena, pritožili, vendar pa moramo vedeti, da so odločbe, ki jih izda regulator, izvršljive ne glede na pritožbo. Zavedamo se torej, da bo postopek pritožbe trajal več let.

Bo sicer na poslovanje Telekoma Slovenije občutno vplival še kakšen drug regulatorni ukrep?

Da. Če na primer pogledamo samo plačevanje alternativnih operaterjev, vidimo, da nam je bilo pred časom na predlog enega izmed operaterjev (op. a. gre za družbo Amis) prepovedano uveljaviti kakršnekoli instrumente zavarovanja plačil. Sodišče nam je izdalo odločbo, da normalnih poslovnih instrumentov za zavarovanje plačil ne smemo uveljavljati. Agencija za pošto in elektronske komunikacije pa nam je naložila spremembo in izbris zahteva za zavarovanje plačil iz vseh referenčnih ponudb.

Zanimivo je to, da so takoj, ko se je to zgodilo, tudi tisti operaterji, ki so dotlej plačevali račune, prenehali s plačevanjem računov. Seveda smo poskusili ponovno uvesti v naše referenčne ponudbe zahteve za zavarovanja plačil, vendar pa še vedno velja začasna odločba sodišča, da tega ne nekaterih segmentih ne moremo narediti. Žal je v tem času nastalo toliko škode, ki bo neposredno vplivala na rezultat v letošnjem letu in najverjetneje tudi v drugem letu, če seveda ne bo kašen izmed teh operaterjev pred tem prenehal s poslovanjem.

Kolikšen izpad prihodkov pa boste imeli na ta račun?

Lahko se zgodi, da bo tudi ta številka sedemmestna.

Verjetno ste zato že sprožili kakšne postopke ...

Seveda vodimo postopke sodne izterjave za zneske, ki niso plačani. Ti postopki so se v zadnjih letih poenostavili, pospešili, tako da se lahko terjatev zelo hitro izvede, če se seveda dolžnik ne pritoži. A žal dolžniki zelo hitro poskrbijo, da se vsaj z enim stavkom pritožijo in potem postopek traja spet več let.

Ko smo že pri letih - marca prihodnje leto se vam izteče mandat in najavili ste že, da se ne nameravate potegovati še za enega. Kaj v luči aktualnih polemik glede dobrih in slabih menedžerjev ter načinu kadrovanja svetujete državi kot večinskemu lastniku Telekoma Slovenije pri iskanju novega predsednika uprave?

Zavedati se moramo, da je Telekom Slovenije oziroma cela skupina zelo dobra gospodarska družba, stoji na trdnih temeljih, telekomunikacije pa so ključ, na katerem sloni gospodarski razvoj države. Danes smo med prvimi v Evropi po uporabi optičnih komunikacij, med najnaprednejšimi na področju mobilne telefonije, lani smo končali na drugem mestu po penetraciji IP-televizije v Evropi, kot kaže, bomo letos prvi. Mislim, da je potrebno poskrbeti za to, da bo Telekom Slovenije svojo nalogo uspešno upravljal tudi vnaprej. Da bo lahko razvijal ta trg tudi v Sloveniji, da bo lahko vlagal v moderne tehnologije. Vendar pa je potrebno Telekomu Slovenije zagotoviti regulatorno okolje, zakonodajni okvir, ki mu bo to omogočal. Vsekakor se ne sme dopustiti, da bi Telekom Slovenije spet postal monopolen igralec na trgu, vendar pa morajo biti vsi ukrepi razumni in omogočati, da bodo ljudje ne lahko le gledali, kako bi bilo dobro, če bi imeli dostop do interneta po zelo ugodni ceni, ampak da ga bodo res imeli. To, da so cene nizke, a tega ne moreš kupiti, ni isto kot to, da so cene ugodne, pa to lahko kupiš. Ljudem je treba zagotoviti dostop.

Prepričan sem, da je v Sloveniji veliko sposobnih, dobrih menedžerjev, in verjamem, da so se nekateri izmed njih tudi pripravljeni odzvati vabilu.

Kako sicer kot menedžer gledate na polemiko o menedžerjih in še posebej njihovih plačah?

Moramo vedeti, da je potrebno kakšno stvar dobro plačati in potem pričakovati dobre rezultate. Včasih se pri tem, ko hočeš prihraniti pri kaki stvari, izkaže, da je to najdražja možnost. Ob tem pa bi rad poudaril, da sem prepričan, da nas je veliko menedžerjev, ki nam ni glavni motiv plačilo. Če bi nam bil glavni motiv plačilo, bi si delo že zdavnaj poiskali tudi kje drugje. Mislim, da imamo menedžerji kot prvo vodilo izziv. Želimo nekaj narediti, želimo dati pečat stvari, ki jo delamo. Če imaš to možnost, da narediš stvari, da daš pečat, da se lahko ozreš nazaj in rečeš, to sem naredil jaz s svojo ekipo, potem je to več vredno kot to, da bi se zdaj prerekali okrog plač. Res pa je, da se je potrebno zavedati tudi tega, da mogoče pa bo nekega dne marsikomu dovolj in bo šel iskati priložnosti in izzive drugam. Vse ima svoje meje.

Gre v tem iskati razlog, zaradi katerega ne želite še v en mandat na čelu Telekoma Slovenije?

Ko danes pogledam nazaj, lahko rečem, da je bil Telekom Slovenije zame in za moje sodelavce izjemen izziv, da smo uspeli pustiti pečat, da smo v tem času dejansko naredili velik korak v smeri internacionalizacije Telekoma Slovenije. Če pogledamo na območje Jugovzhodne Evrope, smo tretja največja skupina. Dokazali smo, da se da v razmeroma kratkem času pokazati, da naložbe rastejo. Seveda ostajajo izzivi, kjer nismo uspeli zbrati dovolj energije, da bi jih uresničili. Ena nujnih stvari, ki jo je treba narediti, je konsolidacija poslovanja v Sloveniji. Vsak trenutek, ki ga pri tem zamudimo, pomeni, da bo uspeh viden kasneje.

Kakšno konsolidacijo imate v mislih?

Že na začetku sem povedal, kaj se dogaja v panogi telekomunikacij. Fiksna telefonija je v upadu, začel se je upad v segmentu mobilne telefonije, širokopasovne storitve dosegajo svoj vrhunec. Če ne bomo našli novih priložnosti, bo vse skupaj v upadu. Seveda bomo lahko uspešno rasli v tujini, kompenzirali upad v Sloveniji s tujino, ampak prepričan sem, da se s tem ne smemo sprijazniti. Tudi v Sloveniji moramo ostati na visokem nivoju, to pa pomeni, da potrebujemo nove stvari, ki bodo prinesle rast oziroma bodo kompenzirale upadanje na drugih segmentih. To so konvergenčne storitve.

V tem smislu se moramo tudi organizacijsko preoblikovati tako, da bomo za to pripravljeni. Težko si je zamišljati, da bi v bodočnosti imeli še različen jedrni del omrežja za različne dostopovne tehnologije. Uporabniki bodo pričakovali storitve ne glede na način dostopa. Težko si je tudi zamišljati, da si bomo lahko še privoščili dve kadrovski službi, dve pravni službi, dve finančni službi. Tukaj bo potrebno stvari optimizirati. To bo pomenilo tudi boljše rezultate. Če bi s temi aktivnostmi začeli dovolj zgodaj, nam ne bi bilo potrebno reči, da bo leto 2010 gotovo eno najtežjih let.

Torej gre v prihodnjem letu pričakovati večje premike v smeri organizacijske optimizacije ...

Mislim, da se temu nihče ne bo smel izogniti.

A to morda pomeni, da bo Najdi.si ali Mobitel postal poslovna enota Telekoma Slovenije?

Najdi.si in Teledat bosta združena že s 1. januarjem naslednjega leta. V primeru Mobitela pa gre za konsolidacijo s Telekomom in ne za to, da bo ena družba postala poslovna enota v drugi. Tukaj je treba dejansko najti pot, kjer vsi skupaj dosežemo in naredimo več.

Bodo vsi ti procesi privedli tudi do zmanjšanja števila zaposlenih v slovenskem delu skupine Telekom Slovenije?

Vsekakor. Telekom Slovenije sicer že vrsto let zmanjšuje število zaposlenih. V zadnjih letih smo - brez upoštevanja tega, da smo prestavljali določene funkcije v druge družbe - zmanjšali število zaposlenih za preko 1000. To zmanjševanje bo treba nadaljevati. Pri tem so možnosti, da se te stvari naredijo na način, ko ne bo treba posegati po najtrših prijemih, vendar bo treba najverjetneje kakšno aktivnost, ki jo danes delamo zunaj, nazaj prenesti v skupino, kakšne aktivnosti bomo izločili in naredili nova podjetja. Gre za iskanje množice variant. Zaenkrat smo sicer še toliko močni, da lahko te stvari rešujemo na dogovoren način. Vendar pa tega procesa ne smemo odlašati predolgo.

Če se vrnemo k optiki - kako daleč je postavljanje Telekomovega optičnega omrežja?

Optika je danes prisotna v 66 krajih, na voljo je 100.000 priključkov, od tega jih je 25.000 že v uporabi. Slednje nas uvršča med tiste, ki imamo eno najboljših izkoriščenosti omrežij. Seveda bi želeli in tudi načrtujemo bistveno večji izplen, kot je 25 odstotkov, a za tako kratek čas je to izjemna številka.

Kaj pa druge naložbe?

Seveda smo vlagali tudi v precej drugih stvari. V dveh letih, ko smo v optiko vložili 83 milijonov evrov, smo vložili 203 milijone evrov v omrežje. Naš cilj je in mora ostati tudi vnaprej zagotoviti visoko kakovostno omrežje. Zato nadgrajujemo omrežje, res da smo mogoče letos naše uporabnike malo razočarali, ker smo ob nadgrajevanju omrežja naleteli na nekaj težav in smo nekaj časa imeli malo manj stabilno storitev. Vendar smo prepričani, da koraki, ki smo jih naredili, dolgoročno vodijo v visoko kakovost in odprto omrežje za nadaljnjo rast. V segmentu IP-televizije smo naredili velike korake, v zaključni fazi testiranja je še kar nekaj novosti pri televiziji, seveda pa tega ne želimo objavljati, dokler tega ne ponudimo vsem uporabnikom.

Vedeti pa moramo, da je današnja tehnologija še vedno v tako hitrem razvoju, da če želiš biti med prvimi, potem moraš marsikdaj preizkusiti tudi kakšno tehnologijo, ki še ni čisto do konca standardizirana, preizkušena. A uporabniki danes pričakujejo, da bodo novosti dobili čim prej. Naše poslanstvo pa je prav v tem, da iščemo pravo pot med pričakovanji in zmožnostmi. Precej smo naredili v tej smeri in to, da uspevamo ponujati zanimive storitve, nas je tudi pripeljalo do tega, da smo danes tako rekoč prvi po penetraciji IP-televizije v Evropi.

Kako lahko ocenite razvitost slovenskega trga v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami?

Smo med najboljšimi. Naša prednost je, da smo uspeli določene stvari narediti dovolj hitro. Ko smo začeli graditi optično omrežje, smo bili med tradicionalnimi operaterji med prvimi. Poleg tega imamo vrhunske strokovnjake, ki se lahko kosajo z vsemi evropskimi strokovnjaki in ki uspejo svoje znanje tudi plasirati skozi storitve, ki jih imamo.

Imeli smo tudi priložnost, da bi bili eni prvih, ki bi naredili konsolidacijo fiksne in mobilne telefonije, žal pa smo to zamudili. Če bi začeli leta 2007, ko smo prepoznali potrebo po tem, potem bi bili eni prvih, a je danes žal večina evropskih operaterjev precej bolj globoko na tej poti.

Po drugi strani pa je slovenski telekomunikacijski trg preveč reguliran. Regulacija gre v smeri neke kratkovidnosti, katere posledice se že kažejo v dogajanju na trgu in zaradi katere bomo trpeli vsi, ne samo Telekom, ampak tudi drugi operaterji. Moramo namreč vedeti, da če Telekom Slovenije ne bo imel omrežja, ga tudi drugi operaterji ne bodo imeli.