Kot so sporočili iz Bruslja, se strategija za obdobje 2009-2013 osredotoča na tri področja: preventivo in testiranje, prednostne skupine, ki so najbolj izpostavljene okužbi z virusom HIV, in prednostne regije. Strategiji je priložen akcijski načrt, v katerem so opredeljeni konkretni ukrepi, ciljne skupine in orodja za ocenjevanje, s katerimi se bo meril napredek.

Število ljudi s HIV ali aidsom v EU in sosednjih državah se je z 1,5 milijona v letu 2001 povečalo na 2,2 milijona leta 2007, od tega jih približno 730.000 živi v državah EU. Samo v letu 2007 je bilo v uniji in sosednjih državah odkritih 50.000 novih okužb z virusom HIV, so ob tem zapisali v Bruslju.

Strategija vse ključne akterje, vključno z nacionalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami, med drugim poziva k izboljšanju dostopa do informacij glede nevarnosti virusa HIV in aidsa, še posebej za mlade, k posvečanju posebne pozornosti priseljencem iz držav z visokim deležem okuženih z virusom HIV ter k odpravljanju diskriminacije in stigmatizacije, povezane z virusom HIV ali aidsom.

Okužbe z virusom HIV so še posebej pogoste v sosednjih državah EU, zato v Bruslju posebej opozarjajo na pomen sodelovanja z njimi tako z izmenjavo usposobljenih zdravnikov, medicinskih sester in strokovnjakov s področja zdravstva kot tudi izmenjavo kvalitetnih podatkov o preventivi, testiranju in zdravljenju.

Komisija tudi poziva, da se posebna pozornost nameni skupinam, ki so najbolj izpostavljene okužbi z virusom HIV: moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, saj ti predstavljajo kar 40 odstotkov vseh novih okužb v EU, priseljencem s posebej izpostavljenih območij, ter injicirajočim uporabnikom drog, ki so "krivi" za 70 odstotkov novih okužb v sosedstvu EU.

Poseben razlog za zaskrbljenost predstavlja dejstvo, da se mnogi ne zavedajo dejstva, da so okuženi. V EU svojega HIV statusa ne pozna 30 odstotkov ljudi, v nekaterih sosednjih državah EU pa je takih celo do 70 odstotkov. Pozna diagnoza pomeni pozno zdravljenje in s tem nižjo kvaliteto življenja ter krajšo pričakovano življenjsko dobo, pa tudi večjo verjetnost prenosa virusa naprej.