Tako je odločil včerajšnji žreb v Zürichu, na katerem je kroglice iz steklenih krogel vlekel Južnoafriški reprezentant Steven Pienaar, sicer član angleškega prvoligaša Evertona. Preostali trije pari so Irska - Francija, Portugalska - BiH in Grčija - Ukrajina. Sloveniji se je v prvi polovici žreba izpolnila želja, da se izogne Franciji in Portugalski, a se ji v tretjem paru niso uresničila pričakovanja, da bi se pomerila z Grčijo.

Selektor Matjaž Kek, ki si je želel izogniti prav poti v Moskvo in igrati prvo tekmo doma, je imel po žrebu mešane občutke: "Od žreba nisem pričakoval nič posebnega. Rusija je nesporni favorit, malce sem zaskrbljen zaradi pogojev, ki nas čakajo v Rusiji, kjer bodo razmere verjetno že zimske z mrazom. Največ skrbi mi povzroča igralna površina, saj bo tekma na igrišču z umetno travo, ki je zelo specifično. A najpomembnejša bo naša pripravljenost, zato si želim, da bi bili mojo igralci sredi novembra zdravi in v najboljši možni formi, saj bo takrat šlo dokončno zares."

Med ljubitelji nogometa vlada prepričanje, da Rusija ni najslabša možna izbira. Slovenija ima v dodatnih kvalifikacijah dobre izkušnje z vzhodnoevropskimi reprezentancami, saj je pod vodstvom Srečka Katanca na kolena spravila Ukrajino (evropsko prvenstvo 2000) in Romunijo (svetovno prvenstvo 2002). Obakrat je na prvi tekmi za Bežigradom zmagala z 2:1, na povratnih je bilo 1:1. Neuspešna je bila v tretjem poskusu za evropsko prvenstvo leta 2004, ko je po remiju s Hrvaško v Zagrebu (1:1) na povratni tekmi v Ljubljani zaradi bojazljivega pristopa pod taktirko selektorja Bojana Prašnikarja izgubila z 0:1, čeprav je imela igralca več.

Navijači optimizem črpajo tudi iz dosedanjih medsebojnih tekem. Na prijateljski tekmi na Malti februarja 1996 je slavila Rusija s 3:1 (strelec Gliha), v kvalifikacijah za SP 2002 pa je bilo 24. marca 2001 v Moskvi 1:1 (strelec Knavs, Slovenija pa je bila v tej tekmi boljša), 1. septembra 2001 v Ljubljani pa je Slovenija zmagal z 2:1 (strelca Osterc in Ačimovič v 90. minuti iz legendarne enajstmetrovke, ki jo je dosodil angleški sodnik Graham Poll). A Rusi pod taktirko Nizozemca Guusa Hiddinka, na katerega se kar lepijo nastopi na svetovnem prvenstvu (vodil Nizozemsko, Južno Korejo, Avstralijo), niso več tipična vzhodnoevropska reprezentanca z mehko slovansko dušo, rezerviranim pristopom in podcenjevanjem tekmeca. To so dokazali že na evropskem prvenstvu, kjer so ruski marš v polfinalu ustavili šele kasnejši prvaki Španci. Polfinale je največji uspeh ruskega reprezentančnega nogometa po razpadu Sovjetske zveze.

Rusi, evropska reprezentanca v silovitem vzponu, so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v četrti skupini zasedli drugo mesto, potem ko so dvakrat izgubili z Nemčijo (1:2, 0:1). V kvalifikacijah je blestel napadalec Tottenhama Roman Pavljučenko, ki je s petimi goli najboljši ruski strelec (enako število golov ima slovenski golgeter Milivoje Novakovič). Ob njem je še kopica asov Aršavin, Pogrebnjak, Žirkov, Ignjaševič, Biljaletdinov, Akinfejev, zvezdnik prihodnosti Dzagojev... V Rusiji igrata dva slovenska reprezentanta Radosavljevič (Tomsk) in Ilič (Moskva), pri čemer je Radosavljevič član ruskih klubov že sedem let.