Zveni sanjska služba? Opisu ne ustreza veliko delovnih mest. Pravzaprav lahko najdemo le eno - član nadzornega sveta katerega od (srednje) velikih slovenskih podjetij. Nadzorniki nekaterih slovenskih družb so namreč lani prejeli tudi nekajkrat višje prejemke kot zaposleni s povprečno mesečno plačo.
Skupaj so člani 187 analiziranih nadzornih svetov lani prejeli 11,72 milijona evrov bruto, od česar na člane najbolje plačanih 50 nadzornih svetov odpade 7,8 milijona evrov oziroma okoli 26.000 evrov bruto prejemkov na posameznika, kaže naša analiza nadzorniških prejemkov za leto 2008.
Vrh po skupnih prejemkih članov nadzornega sveta so lani zavzeli Lek, Sava, Salus, Telekom Slovenije in Unior, medtem ko so se po višini prejemkov na posameznega člana nadzornega sveta na najvišja mesta uvrstili nadzorniki Salusa, ki jih vodi Igor Jenko. Ti so v povprečju prejeli skoraj 58.800 evrov bruto oziroma več kot dvakrat več kot denimo član nadzornega sveta, ki je zadolžen za nadziranje Nove Ljubljanske banke, Mercatorja ali Gorenja. Na drugem mestu so s povprečnim bruto prejemkom v višini 48.000 evrov nadzorniki Leka, na tretjem pa nadzorniki Probanke, ki jih vodi Roman Glaser (sicer predsednik uprave Perutnine Ptuj) in so lani v povprečju prejeli 38.000 evrov bruto prejemkov. Posameznik, ki je bil celotno leto 2008 član katerega od najvišje uvrščenih 50 nadzornih svetov (po skupni višini prejemkov nadzornega sveta), je lani iz tega naslova prejel v povprečju od 23.000 do 25.000 evrov bruto prejemkov.
Podobno kot skupni prejemki posameznega nadzornega sveta niso nujno povezani z velikostjo podjetja, njegovo pomembnostjo ali številom članov, kot kaže, niso povezani niti s številom sej. Nadzorniki Leka (prvo mesto po skupnih prejemkih) so imeli namreč lani le štiri seje, nadzorniki Salusa so se na mesto najbolje plačanih uvrstili s šestimi sejami, medtem ko so se denimo nadzorniki Nove KBM kljub opravljenim sedemnajstim sejam po skupnih prejemkih uvrstili šele na 17. mesto oziroma na 30. mesto po prejemkih na posameznega člana.
Sorazmerno visoke nadzorniške prejemke bi lahko upravičila uspešnost oziroma konkurenčnost nadzornih svetov, vendar tudi to ne drži. Na letošnji lestvici IMD, ki meri konkurenčnost držav, se je namreč Slovenija prav pri nadzornih svetih uvrstila na zadnje, 57. mesto. Razloge za porazno uvrstitev predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, ki sicer ne pozna metodologije IMD, pripisuje nekaterim problemom naše privatizacije in kasnejšemu lastniškemu prestrukturiranju podjetij. "Vsekakor gre za največji padec doslej in za vse, ki si prizadevajo za razvoj korporativnega upravljanja, predstavlja neke vrste frustracijo. Kljub stalnim prizadevanjem za sodobno in evropsko gospodarsko zakonodajo in kodekse korporativnega upravljanja je v praksi zaslediti veliko težav, saj smo na tem področju še vedno v neke vrste tranziciji," še ocenjuje Jamnik.
Da se številni nadzorniki ne zavedajo, da njihova funkcija ne prinaša le ugodnosti in bonitet, temveč tudi veliko odgovornost, so nazorno pokazala (ne)dejanja nadzornega sveta Istrabenza, Pivovarne Laško in Intereurope. Nadzorniki Istrabenza so namreč mirno opazovali, kako je Igor Bavčar družbo zadolžil prek vseh meja, nadzorni svet Laškega ni ukrepal, ko je Skupina Pivovarna Laško posodila na desetine milijonov evrov družbam, prek katerih je Boško Šrot lastniško obvladoval Pivovarno Laško, nadzorniki Intereurope pa so Andreju Lovšinu za nazaj potrjevali vrtoglavo investicijo v Rusiji, zaradi katere se je Intereuropa znašla v resnih finančnih težavah.
Visokim nadzorniškim prejemkom, ki v veliki meri temeljijo na izplačanih nagradah za delo v letu 2007, sta se odločili narediti konec šele Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba pod vodstvom Tomaža Kuntariča in Boruta Jamnika. Paradržavna sklada sta tako na dnevni red vseh skupščin družb, v katerih imata vsaj nekaj delnic, uvrstila zahtevo za uskladitev sejnin s priporočili vlade. V družbah, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, jima je to uspelo, vendar sta v več primerih naletela na odpor nekaterih nedržavnih lastnikov. Tako so na letošnji skupščini delničarji nadzornikom Save sicer uskladili sejnine, vendar jim je predsednik uprave NFD Holdinga (in tudi sam nadzornik Save) Stanislav Valant v zameno za nižje sejnine priskrbel mesečno nadomestilo v višini od 1000 do 1400 evrov bruto.
K brzdanju bodočih nadzorniških prejemkov bo oziroma je pripomogla tudi zadnja sprememba zakona o gospodarskih družbah, ki je prepovedala udeležbo članov nadzornega sveta pri dobičku. Lestvica prejemkov nadzornih svetov bo tako prihodnje leto bistveno spremenjena, nadzorni sveti družb, v katerih ima pomemben delež država, pa se bodo premaknili po lestvici navzdol. "Zdaj imamo nadzornike, ki povprečno letno zaslužijo okoli 1500 do 2000 evrov bruto, so odgovorni in nadzorujejo velike družbe, banke in zavarovalnice. Pravzaprav lahko rečemo, da za svoje delo ne prejemajo plačila, ampak le nadomestilo za čas, porabljen na seji," letošnje spremembe komentira Jamnik. Tudi brez uskladitve z vladnimi priporočili so člani nekaterih nadzornih svetov že lani prejemali le simbolično plačilo oziroma so svoje delo opravljali brezplačno, vendar je šlo v večini primerov bodisi za uspešna družinska podjetja bodisi za družbe, ki sodijo pod okrilje katere od večjih, predvsem tujih korporacij.
