Psihoanalitik Roman Vodeb je prepričan, da mora otrok v času odraščanja doživeti vlogo moškega in ženske. "Otrok, ki ne doživi ojdipske faze z žensko mamo in moškim očetom, bo imel v odraslosti takšne specifike, da bo imel probleme z družbo oz. bo imela družba probleme z njim," pojasnjuje.

"Lahko sočustvujem z lezbijkami, ki ne bodo imele otrok, bistveno bolj pa sočustvujem z otroki, če v prvih treh letih ne bodo doživeli vloge matere in če v času ojdipovega kompleksa ne bodo doživeli očetovske avtoritete," je dejal.

Nasprotno meni sociologinja Tanja Rener, ki pravi, da predlagani zakon nikomur ničesar ne jemlje, nikogar ne ogroža, ampak daje. Družinski zakonik po njenih besedah družino ustrezno definira, v njej pa je dobro ujeta tudi sociološka refleksija. Definicija družine je, kot pravi, "kratka in jasna", dobro razlikuje med družino in podobnimi oblikami ter ne diskriminira vnaprej.

Temelj družine ni njena oblika, ampak njena vsebina - trajen odnos zaupanja in skrbi, je prepričana Renerjeva. Biološka starša po njenih besedah namreč nista nikakršno zagotovilo za starševsko razmerje.

Podobno meni tudi poslanka SD Majda Potrata, ki pravi, da "definicija družine ničesar ne ruši, nikomur ne jemlje, nikogar ne omejuje v tem, da si ustvarja tako družino, kot si jo želi".

Poslanec SDS France Cukjati pa meni, da stopa v ospredje temeljna anomalija predloga, ki se kaže v izkrivljenem pojmovanju družine. Ob tem se sprašuje, zakaj ni mogoča zakonska zveza več oseb različnega ali istega spola, in predlagatelja poziva, naj bo dosleden in tako "do absurda obrne pojmovanje družine".

Kot je napovedal, bo zakonik sprejet s preglasovanjem, "vladna stran pa bo naredila vse, da do referenduma ne bo prišlo". Referendumu bo po njegovih besedah rdečo luč dala presoja ustavnosti, saj želi predlagatelj v tem zakoniku urediti tudi vprašanje dedovanja v istospolnih zvezah. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je v obstoječi zakonodaji to neustrezno urejeno.

Bivša visokošolska ministrica Mojca Kucler Dolinar meni, da predlagatelj zakona iz družine dela "karikaturo družine". "Privilegij biti družina po naravi svari ne more pripasti katerikoli skupnosti," je prepričana. Družina je, kot pravi, tradicionalna kategorija in spreminjati tako temeljne stvari zaradi modne muhe ali posameznih vzorcev pomeni nekaj skrajno neodgovornega do družbe in tudi do prihodnosti.

Sredi kriznih časov se je treba zavzeti za ohranjanje družinskega in zakonskega življenja, je dejal Tadej Strehovec iz Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Kot je prepričan, je z vidika demografije klasična zakonska zveza najbolj odprta za življenje.

Pobudnik referenduma proti noveli zakona o biomedicinski oploditvi Aleš Primc je poudaril, da otrok potrebuje očeta in mamo, saj ima to pravico, hkrati pa je to tudi njegova največja korist. Temeljni nalogi družine sta po njegovem rojevanje in vzgoja otrok. Zveze lezbijk, kot pravi, naravnih pogojev za te naloge nimajo, zakonska zveza med moškim in žensko pa je "odnos, ki ga moramo živeti, če hočemo kot vrsta preživeti".

Ureditvi, ki istospolnim parom omogoča posvojitve, nasprotujeta tudi Miha Skubic iz Akademskega društva Pravnik in predsednik društva Družinska pobuda Tomaž Merše. Po mnenju Skubica razlogi za to niso pravno utemeljeni in posledice ne raziskane. Merše pa je prepričan, da različna obravnava različnih stvari ne pomeni diskriminacije. "Nič nimamo proti različnosti, ne moremo pa različnih stvari stlačiti v isti koš," je poudaril.

Nasprotno meni pravosodni minister Aleš Zalar, ki opozarja, da je prepoved vsakršne diskriminacije evropski standard in da ta tja sodi tudi prepoved diskriminacije zaradi spolne umerjenosti. Posvojitev otrok istospolnih parov je po njegovih navedbah "pri nas že dopustna in se izvaja, razlika je le v tem, da morajo posvojitelji v tujino in se z otrokom vrniti v Slovenijo".

Poslanec SD Dejan Levanič meni, da "ne gre za redefinicijo družine, ampak za oceno družbene realnosti". Poslanec Zaresa Vito Rožej pa je spremembe, ki jih prinaša zakonik, označil kot pozitiven civilizacijski korak, ki ga družba, razen podelitve volilne pravice ženskam, še ni videla.

Predsednica Belega obroča Slovenija Vlasta Nussdorfer meni, da predlog zakonika ustrezno ureja načine odločanja v zvezi z varstvom in koristmi otrok ter pomeni nov korak k enakopravnosti vseh otrok. Priznanje enakosti še ne pomeni pridobitve otroka za istospolne pare, "potrebno je priznati zgolj in samo enakopravnost, o vsem ostalem bodo odločala sodišča", je poudarila.

Pravnica Zdenka Cerar pa je v razpravi predlagala, da bi razmislili tudi o otrokovem zaupniku, ki ne bi bil formalno vpleten v postopek obravnave in bi nastopil pred institutom zagovornika, kot ga predvideva zakon. Zagovornik je po njenem namreč uradna institucija, ki nastopi, ko se že ve za to, kar je otrok pretrpel.

Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba in predsednik Kluba študentskih družin Slovenije Tomaž Šuklje sta v razpravi opozorila na problem različnega obravnavanja študentov z otroki. Kot navajata, se študentje starši srečujejo s problemi pri pridobivanju socialne pomoči, otroških dodatkov in zagotavljanju mest v vrtcih za otroke s stalnim prebivališčem izven univerzitetnih središč.

Skoraj peturno javno predstavitev, na kateri je sodelovalo 38 razpravljavcev, je sklenil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki se strinja z vsemi, da je družina "temeljna celica družbe". "Mi želimo to družbo okrepiti tako, da priznamo različne oblike družin," je poudaril.