Polanskega, ki ima francosko in poljsko državljanstvo, so aretirali, ko je v soboto pripotoval na züriški filmski festival, kjer naj bi prevzel nagrado za življenjsko delo. Filmski ustvarjalec, ki je leta 2002 prejel oskarja za režijo filma Pianist, je na ameriškem seznamu iskanih oseb, ker je na predvečer obsodbe zaradi spolnih odnosov s takrat trinajstletno Samantho Geimer iz ZDA leta 1977 odpotoval v Francijo, katere zakoni prepovedujejo izročitev njenih državljanov drugim državam. Režiser je sicer priznal kriminalno dejanje in se pogodil s tožilcem o kazni (v zaporu je prestal 42-dnevno psihiatrično opazovanje), vendar se je bal, da bo sodnik ovrgel dogovor in mu prisodil dolgoletno zaporno kazen. Polanski od takrat ni več stopil na ameriška tla.

Agent Romana Polanskega Jeff Berg je bil presenečen nad aretacijo, ker je režiser zadnjih dvanajst ali petnajst let redno potoval v Švico, kjer je delal in kjer ima tudi hišo. Švicarske oblasti so pojasnile, da je razlika v tem, da so tokrat natančno vedele, kdaj bo Polanski prispel, in da zaradi dogovora z ZDA o izročitvi z zakonskega vidika niso imele nobene druge možnosti, kot da ga aretirajo. Švicarski časniki z ogorčenjem spremljajo mednarodno afero in ugotavljajo, da je "Švica pustila gostu stopiti v neprijetno zanko". Ameriške oblasti imajo največ 60 dni časa za vložitev formalnega zahtevka za izročitev Romana Polanskega, ta pa se lahko nanj pritoži pri švicarskem sodišču.

Primer Polanskega, za katerega je ameriški pravosodni sistem mednarodni nalog o izročitvi izdal leta 2005, je v javnosti sprožil različne občutke. Medtem ko je njegova aretacija med Američani večinoma naletela na ugoden odziv, se Evropejci sprašujejo, kako je lahko priznan umetnik kaznovan zaradi tako starega kaznivega dejanja. V Franciji rojenega režiserja imajo v domovini za žrtev obsesivnega ameriškega pravnega sistema, ki ga lahko vsak hip pošlje za rešetke. Tudi njegova žrtev je sodišče večkrat prosila, naj Polanskega, s katerim se je že pred dolgimi leti pogodila o odškodnini, oprosti. Svojemu kolegu v bran so se postavili številni evropski filmski ustvarjalci: igralki Monica Belucci in Fanny Ardant, režiserji Wong Kar Wai, Krysztof Zanussi, Michael Mann, Wim Wenders, Pedro Almodovar, predsednik filmskega festivala v Cannesu Gilles Jacob ter predsednica žirije züriškega festivala Debra Winger. Hollywood je za zdaj bolj previden; peticijo za izpustitev režiserja Zveze francoske filmske industrije, ki je zbrala okoli 110 podpisov, so podpisali njegovi kolegi Woody Allen, David Lynch in Martin Scorsese. Filmske ustvarjalce je k pomoči pozval tudi filmski mogul Harvey Winstein, čigar družba je sodelovala pri distribuciji dokumentarca Roman Polanski: iskan in zaželen iz lanskega leta, ki je osvetlil domnevne sodne nepravilnosti v primeru.