Čeprav je hrvaški predsednik Stipe Mesić prepričan, da ni nobenega tajnega sporazuma med Kosorjevo in Pahorjem v škodo suverenosti hrvaškega teritorija, in da Kosorjeva ni podpisala "ničesar takega", kar bi njeno vlado obvezalo, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja o meji na podlagi junijskega predloga Ollija Rehna, na Hrvaškem še vedno ugibajo o izhodiščih za nadaljevanje pogajanj o meji.

Slovenija ne bo umaknila blokade z vseh hrvaških pogajalskih poglavij z EU, saj potrebuje varovalko za primer, da se Kosorjeva ne bo držala dogovora s Pahorjem. Zgodbo o novem "slovenskem izsiljevanju" je objavil zagrebški Jutarnji list, ki se je skliceval na "papir", s katerim naj bi Pahorjeva vlada pojasnila, kaj je Slovenija dobila z dosedanjo blokado hrvaških pogajanj.

Tako je zagrebški časnik pisal o "okrožnici" slovenske vlade, v kateri so povedali, da je Kosorjeva v pismu, ki ga je po ljubljanskem srečanju s Pahorjem poslala švedskemu predsedstvu, priznala, da je Hrvaška prejudicirala mejo v svojih pogajalskih dokumentih. Potem naj bi Hrvaška sprejela drugi, junijski Rehnov predlog, ki naj bi omenjal arbitražo kot rešitev spora o meji, čeprav pred tem ni hotela niti slišati za katero koli drugo rešitev razen Meddržavnega sodišča v Haagu. Za povrhu pa naj bi Slovenija z novim predlogom dobila zagotovila, da je urejanje meje s Hrvaško vprašanje EU, ne pa dvostransko vprašanje med Ljubljano in Zagrebom. Omenjene so tudi razlike med predlogom za rešitev spora, ki ga je v začetku leta predlagala Francija, in zdajšnjim dogovorom Kosor-Pahor. Sicer pa na Hrvaškem poudarjajo, da so omenjene razlike le za domačo, slovensko rabo. Namreč, Evropska unija zastopa mnenje, da dvostranska vprašanja niso del pogajanj o članstvu, ker je pomembno ne le v primeru Hrvaške, temveč tudi za prihodnjo širitev Unije na evropski jugovzhod.

Eden izmed akterjev dolgoletnih hrvaško-slovenskih pogajanj, nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić, je prepričan, da je skrajni cilj Slovenije teritorialni izhod na odprto morje, medtem ko je Hrvaška pripravljena na vse, razen na prepuščanje svojega ozemlja, da bi Slovenija uresničila neposredni teritorialni stik z odprtim morjem, kot je tudi "dimnik".

Granić ocenjuje, da sta obe strani morali popustiti pod pritiskom ZDA in EU - Slovenija se je odpovedala blokadi, Hrvaška pa se je vrnila k Rehnovem junijskem predlogu kot izhodišču za nadaljevanje pogajanj. Sicer pa Granić, ki je v času pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana sedem let vodil hrvaško diplomacijo, ocenjuje, da ne Hrvaška ne Slovenija nista sprejeli omenjenega Rehnovega predloga in da Kosorjeva ni popustila glede hrvaškega morja.