"Govorila sva o različnih projektih, ki jih izvaja njegova fundacija. Na primer o shranjevanju ogljikovega dioksida, kar je na daljši rok pomembno tudi za Slovenijo. Govorila sva tudi o nekaterih političnih vprašanjih v Vzhodni Evropi in se dogovorila za nadaljnje kontakte," je dejal Türk in napovedal, da bo Clinton v prihodnje spet obiskal Ljubljano. Türk je v četrtek govoril pred GS ZN, v petek pa ga še čaka nekaj dvostranskih srečanj, med drugim s članom predsedstva Bosne in Hercegovine Harisom Silajdžičem.

Predsednik je dogajanje okrog zasedanja Generalne skupščine ocenil hkrati z zaskrbljenostjo in pričakovanjem. Zaskrbljenost zaradi velikosti problemov, kot je na primer segrevanje ozračja, saj svet nima izdelanih rešitev ali ustreznega sporazuma. "Po drugi strani pa je bilo v teh razpravah veliko pozitivne energije in le malo tistih prepirov, ki so bili včasih značilni za ZN. Svetovni voditelji vidijo probleme in ameriški predsednik Barack Obama je imel zelo dober in močan govor," je povedal Türk.

Türk nezadovoljen z govorom Gadafija

Sredin nastop libijskega voditelja Moamarja Gadafija je ocenil negativno, govor predsednika Venezuele Huga Chaveza pa kot bolj zanimivega, čeprav mu je malce pokvaril urnik, saj si je, podobno kot Gadafi, vzel veliko več časa od predvidenega za govor. "Gadafijev nastop ni bil v pomoč. Demonstrativno je trgal ustanovno listino ZN, kar ne pelje naprej, pa tudi njegove zamisli o spremembah niso bile takšne, da bi lahko proizvedle kaj pozitivnega," je dejal Türk, ki je nastopil tik za Chavezom. Predsednik Venezuele ni imel tako polne dvorane kot v sredo Obama, vendar je do polovice govora sprožal številne aplavze prisotnih delegatov iz držav Latinske Amerike. Celotno dvorano je spravil v smeh z besedami, da letos ne smrdi več po žveplu.

Chavez je namreč lani po nastopu nekdanjega predsednika ZDA Georga Busha vihal nos in dejal, da mu smrdi po žveplu, kot da bi bil v dvorani hudič. Busha si je privoščil tudi letos, ko je prosil navzoče, naj zaradi dolžine nastopa vanj ne mečejo čevljev. Sicer pa je še naprej kritiziral ameriško politiko do Latinske Amerike, predvsem do Kube, citiral besede Karla Marxa, a tudi pozival k boju proti podnebnim spremembam in se zavzel za reševanje drugih aktualnih perečih problemov, kot je revščina.

Najti pravo definicijo mednarodnega posredovanja

Türk je v pogovoru s slovenskimi novinarji malce podrobneje pojasnil svoje besede v govoru glede Afganistana. Dejal je, da stvari ne tečejo dobro in je treba ustaviti negativne trende ter najti pravo definicijo mednarodnega posredovanja. Türk ne verjame, da bo Slovenija v Afganistan pošiljala dodatne vojake, vendar bo morala kot država članica zveze Nato razmišljati tudi o političnih vidikih mednarodnega posredovanja.

"V govoru sem opozoril, da je bila Bonnska konferenca leta 2001 pod okriljem ZN uspešna, ker je vključila plemenske dejavnike na zelo ustvarjalen način. Postavljene so bile dobre osnove za reševanje krize, potem so se zgodile napake, ki jih je potrebno odpraviti in zadeve rešiti politično, ker se z vojaško silo ne morejo rešiti," je dejal predsednik Türk in dodal, da je leta 2002 in 2003 zmanjkalo mednarodne pozornosti. To je sicer obdobje, ko so se ZDA začele pripravljati na vojno proti Iraku.

Türk se je udeležil tudi sprejema in pogovora o položaju v EU na pravni šoli univerze NYU. Odkril je tudi kip slovenskega umetnika Boštjana Novaka z naslovom Abraham. Kip bo dobil svoj dom v univerzitetni zgradbi NYU, na slovesnosti pa je bil navzoč tudi umetnik.