Kot je poudaril Erjavec, v zvezi s sprejemanjem globalnega podnebnega sporazuma potekajo intenzivne aktivnosti. Slovenija po njegovih besedah znotraj EU v teh pogajanjih ves čas aktivno sodeluje. "Lahko rečem, da ima EU gotovo vodilno vlogo pri razreševanju tega problema, poleg tega pa so tudi njeni cilji najbolj ambiciozni med razvitimi državami," je dejal Erjavec in dodal, da mora EU pri tem vprašanju ohraniti vodilno vlogo.
Kot je pojasnil, bodo k stališčem Slovenije nevladne organizacije še pred obravnavo in sprejemanjem na vladi lahko podale svoje pripombe. "Pričakujem, da bomo nekaj pripomb zagotovo prejeli, saj so ambicije nevladnih organizacij še višje kot ambicije EU in znotraj tega tudi Slovenije," je dejal Erjavec.
Trenutno stališče Slovenije je, da je izpuste toplogrednih plinov potrebno zmanjšati za 30 odstotkov do leta 2020. Kot je pojasnil Erjavec, bo EU pri tem deležu vztrajala, če bodo pri tem sodelovale tudi nekatere druge razvite države, ki imajo pomembno vlogo pri izpustih toplogrednih plinov, predvsem ZDA, Kitajska, Japonska, Indija in Brazilijo.
Nevladne organizacije so medtem na drugi strani mnenja, da bi morali ta cilj zastaviti še bolj ambiciozno, torej da bi se na decembrskem okoljskem vrhu na Danskem morali dogovoriti za zmanjšanje toplogrednih plinov za 40 odstotkov.
"Preambiciozni cilji so lahko tudi nerealni in imajo lahko na koncu bolj negativne učinke, kot če bi postavili neke realne cilje, ki so dosegljivi. Mnenja sem, da bi bil cilj 30-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ob sodelovanju vseh pomembnih akterjev dosegljiv," je dejal Erjavec. Ob tem je opozoril, da morajo biti pri postavljanju ciljev v ozadju tudi ustrezne finančne podpore.
"Glede na to, da je svet trenutno v krizi, je treba upoštevati realne finančne možnosti, ki jih lahko namenimo tem vprašanjem," je poudaril Erjavec.
Ob tem je izpostavil pomembno vlogo tretjih držav, saj brez njihovega sodelovanja, tako Erjavec, zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči. Po njegovih besedah je potrebno vzpostaviti ustrezne finančne inštrumente, ki bodo omogočili, da bodo tudi države v razvoju lahko uresničevale okoljske cilje.
