Ta simultanost bo zapisana v odgovoru švedskega predsedstva EU na pismo hrvaške premierke Jadranke Kosor, je pojasnil minister Žbogar ob prihodu na zasedanje Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, pred pogovori s predstavniki EU o tej temi.

Pogajanja o vprašanju meje se bodo po njegovih besedah nadaljevala v sestavi: slovenski in hrvaški zunanji minister ter predstavnik EU - ali iz Evropske komisije ali iz švedskega predsedstva EU, torej komisar za širitev Olli Rehn ali švedski zunanji minister Carl Bildt. Slednje še ni odločeno.

Žbogar bo danes EU obvestil o petkovem dogovoru, ki po njegovih besedah "združuje francosko pismo in Rehnov proces in ju povezuje v celoto", ter o tem, da bo v torek zasedanje državnozborskih odborov za zunanje zadeve in za zadeve EU, ki bosta obravnavala ta dogovor.

Minister upa, da bosta odbora dala načelno soglasje za to, da švedsko predsedstvo skliče pogajalsko konferenco konec septembra oziroma v začetku oktobra. "Pričakujemo, da bo jutri načelna odločitev sprejeta, da lahko Švedi odpošljejo svoje pismo, da lahko govorijo o pristopni konferenci," je povedal.

Za samo pristopno konferenco pa mora v Sloveniji po njegovih besedah sicer steči normalna procedura - za vsako poglavje mora vlada dati predlog in OEU potrditi ta predlog. Pogajalska konferenca EU in Hrvaške je za zdaj sklicana za 16. oktober, po Žbogarjevih besedah pa "zna biti tudi prej".

Če bi parlamentarna odbora načelno potrdila dogovor iz Ljubljane, bi Slovenija lahko sprostila 11 od 14 blokiranih poglavij - tista, kjer so problem samo prejudici. "Mi govorimo o poglavjih, kjer so prejudici, pri nekaterih pa so še drugi, vsebinski zadržki," je dejal Žbogar.

O teh bodo potekali podrobnejši pogovori v prihodnjih dneh. Eno od teh poglavij je številka 31 - o zunanji, obrambni in varnostni politiki. Pri tem poglavju bo Slovenija po ministrovih besedah "verjetno obdržala pridržek, zato da vidimo, kako se bo dogovor, ki obstaja, realiziral".

O možnosti referenduma glede Hrvaške, o kateri je predsednik države Danilo Türk prav danes menil, da bi bila v primernem trenutku dobra zamisel, je Žbogar dejal, da v vladi o njej še niso razmišljali.

Na vprašanje, kaj je Slovenija z dogovorom v Ljubljani dobila, pa je minister odgovoril, da je vprašanje meje prvič povezano s pogajanji Hrvaške z EU. "Hrvaška je vseskozi vztrajala, da je vprašanje meje bilateralno vprašanje, ki s pogajanji z EU nima nobene veze, s tem pismom se oba elementa povežeta in pismo postane del evropske dokumentacije," je pojasnil.

To pismo bo po njegovih besedah namreč vključeno v pristopno pogodbo Hrvaške z EU. Poleg tega bo Slovenija podala enostranske izjave ob pristopni konferenci za vsako poglavje, kjer ima zadržke. "Tudi to bo del pristopne dokumentacije," je še povedal Žbogar.

Minister je tudi pojasnil, da dogovor predvideva rešitev vprašanja meje pred vstopom Hrvaške v EU, saj tudi če se strani dogovorita o arbitraži, o vprašanjih, ki se postavijo arbitraži, in načinu, kako naj arbitraža odloča, potem se arbitraži pusti, da odloči o meji. "Kar se Slovenije in Hrvaške tiče, je vprašanje meje rešeno, kajti odločitev arbitraže je zavezujoča za obe strani," je poudaril.

Na vprašanje, kako je dogovor o nadaljevanju pogovorov o meji na temelju Rehnovega predloga, od 15. junija naprej, ko so bila prekinjena, mogoč brez potrditve v saboru, ko pa je Hrvaška prej vztrajala, da se o spremenjenem predlogu ne more pogajati, ker je sabor sprejel prejšnjo verzijo, je Žbogar danes odgovoril, da je to vprašanje za hrvaško stran.

Sam pa je še pojasnil, da je bilo marsikaj v pogovorih težko za obe strani, tudi za Slovenijo, kar se vidi po odzivih doma. "Ampak smo verjeli, da je mogoče doseči nek dogovor, tako da obe strani dosežeta cilja - da Hrvaška nadaljuje pogajanja in da skupaj rešimo vprašanje meje," je menil.

O pomislekih, da se izjava hrvaške premierke ne zdi ravno trdno in zavezujoče zagotovilo za kar koli, je minister dejal, da je izjava Kosorjeve le "prvi korak v dvostopenjskem procesu in edino, kar je trenutno vidno".

Vendar pa je bilo pri usklajevanju izjave po njegovih besedah prisotno tudi švedsko predsedstvo, ki je seznanjeno s celotnim paketom, in to so "zagotovila, da se bo proces odvijal, kot so se pogovarjali". "To je zaveza Hrvaške do EU - tako glede dokumentov, ki ne smejo prejudicirati, kot glede nadaljevanja pogajanj," je poudaril.

O tem, da vsi ti elementi niso nič novega, saj so bili del Rehnovega predloga, in na vprašanje, kaj se je spremenilo, da je bil preboj mogoč, pa je minister menil: "Včasih, ko je kakšen problem velik, ga je treba razbiti na manjše dele in se lotiti vsakega posebej. Očitno je bil Rehnov predlog v tisti velikosti prevelik za to, da bi ga lahko spravili naprej in smo se najprej lotili manjšega dela - dokumentov, prejudicev."