Slovenija naj bi deblokirala hrvaška pristopna pogajanja na osnovi izjave, ki jo je švedskemu predsedstvu danes poslala hrvaška premierka Jadranka Kosor in v kateri je zapisala, da "noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje", opozarjajo v Zavodu 25. junij.

Kot ob tem poudarjajo, bo Slovenija to storila "brez najmanjše pripravljenosti Hrvaške, da se odreče zasedenim slovenskim ozemljem in morju". "Prizadevanje slovenske vlade, da omogoči takojšnji vstop Hrvaške v EU brez predhodne vzpostavitve stanja, kakršno je bilo ob osamosvojitvi in brez določitve pravične meje, je zato po mnenju Zavoda 25. junij kapitulacija Slovenije", so sporočili.

Zavodu 25. junij zavrača tako politiko kot "neodgovorno in za Slovenijo škodljivo", približuje pa nas neizogibni izvedbi referenduma. "Ne zato, ker bi si ga želeli, ampak zato, ker ni mogoče pristati na ponavljajoče kršitve ustave in zakonov, kršitve sklepov DZ in kršitve določil kazenskega zakonika," so sporočili iz Zavoda 25. junij in dodali, da dopuščanje zasedbe delov slovenskega ozemlja in morja s strani Hrvaške ogroža najvitalnejši slovenski interes - ohranitev teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami.

SDS razočarana, da so bili pogovori osredotočeni na umik blokade, ne na vprašanje meje

SDS meni, da pri srečanju med premieroma Slovenije in Hrvaške, Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, ni šlo za zgodovinski premik, ampak za vrnitev k nekaterim že znanim vprašanjem, je danes dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot obžalovanja vredno je ocenil tudi, da sta se premiera osredotočila le na umik blokade hrvaških pogajanj z EU.

Kot je v izjavi za javnost dejal Rupel, se z dogovorom med Pahorjem in Kosorjevo vračamo k nekaterim vprašanjem, ki so že znana in "s katerimi doslej ni bilo mogoče doseči premikov". Kljub temu je Rupel kot pozitivno tako za gospodarstvo kot za državljane označil dejstvo, da je bilo razpoloženje po srečanju "dobro in pozitivno", kar SDS veseli.

Rupel je tudi izpostavil, da izjava Kosorjeve - v izjavi švedskemu predsedstvu je zapisala, da "noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje" - še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov umaknjeni.

Podobne izjave so hrvaški predstavniki v preteklih mesecih in letih že dajali, med drugim so se pojavljale tudi v času francoskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2008, je dejal Rupel in dodal, da takrat tovrstne formulacije za Slovenijo niso bile dovolj.

Nekdanji zunanji minister je kot obžalovanja vredno označil tudi to, da sta se na podlagi poročil, ki so dostopna, Pahor in Kosorjeva v pogovorih osredotočila na interes Hrvaške oziroma umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z unijo, medtem ko nista govorila o vprašanju meje med državama.

Kot je sklenil Rupel, po dogovoru med nekdanjima premieroma obeh držav, Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem avgusta 2007, in po sestankih slovenske in hrvaške mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za vprašanje meje "žal ni bilo posebnega napredka".

Kot kaže, tudi nihče ni govoril o tem, da bi morala arbitraža med drugim vključevati načelo pravičnosti, je dejal. Pri odločanju o tako pomembnem vprašanju je bila poleg tega po Ruplovem mnenju zanemarjena vloga državnega zbora, ki ni imel aktivne vloge pri odločanju o tem vprašanju.

Za Türka dogovor med Pahorjem in Kosorjevo "pozitiven korak"

Predsednik republike Danilo Türk je, potem ko ga je premier Borut Pahor popoldne seznanil z dogovorom, ki sta ga dosegla s hrvaško premierko Jadranko Kosor, ocenil, da je bil danes storjen "pozitiven korak, korak v pravo smer", ki omogoča nadaljevanje hrvaškega približevanja EU in rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško v prihodnosti.

Predsednik Türk je tudi prejel kopijo pisma, ki sta ga uskladila premiera Slovenije in Hrvaške in katerega je Kosorjeva že posredovala naprej švedskemu predsedstvu Evropske unije. Na vprašanje, kako komentira pomisleke, da Slovenija ni dosegla umika spornih delov hrvaške pristopne dokumentacije, je predsednik odgovoril le, da "so formulacije (v pismu) zelo dobre".

Kot je sicer v izjavi za javnost še ocenil predsednik republike, je prišlo v preteklem mesecu "do določenega izboljšanja v ozračju, do večjega spoštovanja in do poglobitve zaupanja" med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dodal, je treba storiti še več za povečanje tega zaupanja in spoštovanje, saj je to "pomemben pogoj uspešnosti nadaljevanja tega procesa in uspešnosti rešitve preostalih bilateralnih vprašanj".

Premiera Slovenije in Hrvaške sta danes po enournem pogovoru na vladi sporočila, da sta se državi dogovorili o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem Evropske unije. V skladu z dogovorom je Kosorjeva švedskemu predsedstvu EU že poslala izjavo hrvaške vlade, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje.

Mesić: Dobro je, da sta se Hrvaška in Slovenija začeli sporazumevati

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes v Murskem Središću v odzivu na današnji dogovor med Slovenijo in Hrvaško dejal, da je dobro, da sta se državi začeli sporazumevati. Hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je v Stuttgartu, kamor je odpotovala iz Ljubljane, dejala, da dogovor odpira novo stran na poti Hrvaške v EU.

"Škoda je, da se je tako dolgo čakalo z reševanjem problema. Za dve mali državi je pomembno, da dobro sodelujeta, to je pa tudi pomembno sporočilo za druge, da je mogoče z dogovorom rešiti veliko. Dobro je da smo se začeli sporazumevati, saj to pomeni, da bo dosežen dogovor," je novinarjem dejal Mesić v Murskem Središću, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaški predsednik je dodal, da bi se lahko glede na to, kar napovedujejo pogajalci, pogovori o vstopu Hrvaške v EU končali do konca leta, kar za Hrvaško pomeni, da bo imela dovolj časa, da nadoknadi zamujeno. Na vprašanje, zakaj je sporazum dosežen sedaj in ne takrat, ko je bil hrvaški premier Ivo Sanader, je Mesić dejal, da so se pogajanja začela dosti prej, s predstavitvijo argumentov obeh strani.

"Pogajanja so takšna stvar, na katerih se dogovor doseže, ko je situacija zrela za sprejetje odločitev in to se je dejansko zgodilo," je še dejal Mesić.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je v Stuttgartu, kamor je prispela na sestanek z nemško kanclerko Angelo Merkel, pogovarjala pa se je že s predsednikom vlade nemške dežele Baden Württemberg Güntherjem Öttingerjem, dejala, da je Hrvaška "obrnila novo stran, tako v prizadevanjih, da postane članica EU, kot pri reševanju blokade, ki je sedaj za nami". Dodala je, da se bo pogajalski proces intenzivno nadaljeval in izrazila upanje, da se bo končal do konca leta ali začetka prihodnjega leta, ter da bo Hrvaška "zelo hitro" postala polnopravna članica EU.

Hrvaški novinar Romac v Ljubljani: Borut Pahor je sedaj v težjem položaju

Hrvaška opozicija pozitivno ocenila dogovor Slovenije in Hrvaške

Predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU, Vesna Pusić, je po današnjem dogovoru premierjev Hrvaške in Slovenije v Ljubljani, ocenila, da gre za pozitiven premik za obe državi in EU. Tudi predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović je na novinarski konferenci pozdravil dogovor v Ljubljani.

Pusićeva je za hrvaško tiskovno agencijo, Hina izjavila, da ne gre za noben veliki triumf nobene strani. Kot je spomnila, je izgubljeno skoraj eno leto, "deloma zaradi nesposobnosti hrvaške strani, da pride do rešitev, vendar tudi zaradi nepripravljenosti slovenske strani, da gre proti kompromisu".

Opozorila je, da bo ključno mnenje slovenskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ne glede na to, da slovenska vlada očitno podpira sklenitev sporazuma. Dodala je, da je v stiku s slovenskimi kolegi, ter da ocenjuje, da bo na današnji seji odbora "živahno in dinamično".

Tudi Milanović je ocenil, da je bilo izgubljenega veliko časa, sicer pa, da je boljše, da so dosegli dogovor "zdaj, kot pa nikoli". Poudaril je, da sta danes jasni dve zadevi - da je Slovenija popolnoma odstopila od svojih stališč glede nepopustljivosti pri blokadi hrvaških pogajanj, ter da je sprejela vse kar je Hrvaška ponujala pred letom dni, ko je Zagreb trdil, da je pripravljen na izjavo, da njegovi pogajalski dokumenti ne prejudicirajo meje.

Milanović je izpostavil, da ne ve kako bo slovenski premier Borut Pahor omenjeno pojasnil v Sloveniji. Dodal je, da so po vsej verjetnosti, predsedujoča EU, Švedska in ostale članice EU, niso hoteli več spremljati zgodbe med Slovenijo in Hrvaško, ter so pritisnile na Ljubljano.

Slovenija in Hrvaška sta se na današnjih pogovorih premierjev v Ljubljani dogovorili o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem EU. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes poslala švedskemu predsedstvu EU izjavo, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje.

Po srečanju s Kosorjevo je Pahor pojasnil, da je hrvaška premierka v izjavi oziroma pismu švedskemu predsedstvu zapisala, da "noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje". V pismu je tudi izpostavila, "da noben dokument ali dejanje" po 25. juniju 1991 "nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega od postopkov".

Jelinčič: Izdaji slovenskih nacionalnih interesov

Pahorjeva vlada je izdala Republiko Slovenijo in vse slovenske državljane, je v odzivu na današnji dogovor premierov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, o deblokadi hrvaških pogajanj EU in nadaljevanju pogovorov o meji zapisal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič.

"Celotna slovenska vlada je pokazala popolno nepoznavanje slovenske zgodovine in jo lahko uvrstimo na iste strani zgodovinskih knjig, kjer so že drugi izdajalci slovenskega naroda, tudi tisti, ki so se poklonili Mussoliniju v Rimu leta 1941 in ki so služili okupatorju vse do konca druge svetovne vojne," je zapisal prvak SNS.

Kot še pravi, je slovenska vlada zaobšla sklepa o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije, sprejeta marca letos v DZ. Po mnenju Jelinčiča je slovenska vlada pristala na to, da se "Hrvaško spusti v EU, čeprav bo vsa sporna dokumentacija ostala v hrvaških pristopnih dokumentih".

"Tiha diplomacija, ki je na ta način po zakonu o zunanjih zadevah protizakonita in celo protiustavna, je pripeljala do te odločitve brez odobritve DZ," glede današnjega dogovora še meni Zmago Jelinčič v izjavi, ki jo je naslovil "Ob izdaji slovenskih nacionalnih interesov, ki si jih je privoščila Pahorjeva vlada".

Jelinčič je nato novinarjem v DZ dejal, da bo podprl referendum, ki ga je danes napovedal stranka SLS glede urejanja slovensko-hrvaških odnosov. "Absolutno gremo v skupno delovanje za razpis referenduma," je poudaril, to pa zato, ker je vlada s tiho diplomaciji ravnala protizakonito, ampak tudi protiustavno. "Državni zbor samo seznanja z gotovimi dejstvi, kar je nesprejemljivo," je dodal.

Ne glede na to, da je premier Pahor po današnjih pogovorih dejal, da bo slovenska vlada šele, če bosta odbora za zunanjo politiko in evropske zadeve "večinsko podprla odločitev slovenske vlade", šla naprej z dogovorom z Zagrebom, Jelinčič meni, da je že vse dogovorjeno. "To je samo metanje peska v oči," je dodal Jelinčič v DZ v odgovoru na novinarsko vprašanje. "Danes bodo verjetno rekli, da se je OZP spoznal z zadevami, ampak to je premalo. Državni zbor odloča o tem, kakšna politika se bo vodila in to je zavezujoče," je dodal.

Poslanska skupina SD: Zmagal je dialog

Poslanska skupina SD je pozdravila današnji dogovor premierov Slovenije in Hrvaške Boruta Pahorja in Jadranke Kosor. Kot je povedala podpredsednica odbora za zunanjo politiko Janja Klasinc, lahko na podlagi znanega ocenijo, da je dialog zmagal in da je bilo zelo dobro, da sta se državi odločili za tiho diplomacijo.

Člani OZP in odbora za evropske zadeve še nismo videli pisma oziroma izjave, ki ga je hrvaška premierka Jadranka Kosor danes poslala švedskemu predsedstvu EU, vendar "na osnovi tega, kar vemo, lahko ocenimo, da je dialog zmagal" in da je bilo "zelo dobro, da se je Slovenija odločila za tajno diplomacijo skupaj s Hrvaško, saj je to vsaj rodilo neke rezultate", je povedala novinarjem v DZ.

V poslanski skupini SD pozdravljajo to izjavo hrvaške vlade, v kateri je opozorila, "da ni nikakršnih pravnih posledic in da ne bo vztrajala ne na dokumentih ne na dejanjih, ki so bila sprejeta po 25. juniju 1991". To je po našem mnenju precejšen dosežek, je dodala.

Kot pomembno je izpostavila še to, da se pred vstopom Hrvaške v EU "morajo po tem dogovoru rešiti načini reševanja mejnega vprašanja".

Glede napovedi referenduma s strani opozicijske SLS pa je dejala, da se čudi, da so v SLS "tako zelo pohiteli, ker še niso niti slišali, kaj v pismu hrvaške vlade je". Meni, da je v tej fazi to "precej nespametno dejanje".

Očitek vodje opozicijske SNS Zmaga Jelinčiča, da je slovenska vlada s tem, ko s tiho diplomaciji ni obveščala parlamenta, ravnala narobe, celo protiustavno, je Klasinčeva izpostavila, da sta tako hrvaška kot slovenska vlada "tik pred sklepom današnjih pogovorov obvestili parlamentarne stranke".

Kot je pojasnila, jih je zunanji minister Samuel Žbogar na skupni seji odbora OZP in OEU danes dopoldne seznanil s temi vprašanji. "Državni zbor se ne ukvarja z vsako posamično zadevo. Danes ni bilo sprejetega nič usodnega za Slovenijo, ni stvar, o kateri smo danes razpravljali, slovenski dokument, ampak dokument hrvaške vlade. In dokumenta hrvaške vlade Slovenija ne more niti sprejemati niti zavračati," je poudarila.

Dodala je še, da naj bi na današnjem popoldanskem nadaljevanju skupne seje OZP in OEU člani odborov dobili celotno besedilo hrvaške izjave, ki jo je danes hrvaška premierka Kosorjeva poslala švedskemu predsedstvu EU.

V izjavi je sicer Zagreb med drugim zagotovil, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške z EU ne prejudicira meje. Zagotovil je tudi, da "noben dokument ali dejanje" po 25. juniju 1991 "nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega od postopkov", je po srečanju s Kosorjevo povedal premier Pahor.

Zoran Senković o 11. septembru, kot se ga bomo od danes spominjali Slovenci in Hrvati

Zares: Gre za pozitiven korak naprej v urejanju odnosov

V poslanski skupini Zares ocenjujejo, da gre pri današnjem dogovoru med Slovenijo in Hrvaške glede deblokade hrvaških pogajanj z EU ter nadaljevanja pogovorov o meji za pozitiven korak naprej v urejanju odnosov.

Kot so še sporočili iz Zaresa, je napredek zlasti viden v stališču Hrvaške, izraženem v pismu, ki ga bo hrvaška premierka Jadranka Kosor poslala švedskemu predsedstvu.

V stranki verjamejo, da je možno v nadaljevanju odprta vprašanja med državama dokončno urediti, sodelovanje EU pa bo, kot je bilo doslej, izjemno pomembno.

Poslanec Zaresa in član odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Franco Juri je v izjavi pred popoldanskim nadaljevanjem današnje seje OZP ocenil, da je bil v sporu med Slovenijo in Hrvaško dosežen "pomemben korak naprej", saj so vzpostavljeni pogoji "ne le za dialog, ampak za resna in poglobljena pogajanja o meji". Kot je dodal, državi izstopata iz "nepotrebnega krča".

Po oceni Jurija je slovenska diplomacija dosegla "vzpostavitev jasnosti". Izjava Hrvaške EU namreč "zelo jasno jamči, da ne bo nobenega prejudica". "In ne le Hrvaška, to bo predvsem jamčila tudi Evropska unija, kar je verjetno največji dosežek teh pogajanj." "Nobenega dvoma ni, da prejudica ne bo in da se bomo pogajali o meji na podlagi dejanskega stanja junija 1991," je prepričan Juri.

Na današnji dogovor med Ljubljano in Zagrebom se je ob obisku 42. mednarodnega obrtnega sejma v Celju odzval tudi predsednik stranke Zares in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Povedal je, da gre za pomembno prizadevanje, ki kaže na voljo na obeh straneh, spremenjen odnos na hrvaški strani in pripravljenost Hrvaške, da prisluhne slovenskim opozorilom glede spornosti posameznih dokumentov, ki so bili predloženi v procesu približevanja Hrvaške EU pred Evropsko komisijo.

Golobiču se zdi, da prihaja do pomembnih sprememb, do novosti, za Slovenijo pa je pomembno, da postopek približevanja Hrvaške EU ne bi interveniral v upravičena pričakovanja Slovenije, da bo vprašanje o meji rešeno na evropski način in brez izgube slovenskih upravičenih zahtev, ki izhajajo tako iz zgodovine kot iz skupnega bivanja v skupni državi in tu ima Slovenija po njegovih besedah dovolj argumentov.

Za stranko Zares je ključnega pomena, da se ena in druga država v prid krepitve dobrih odnosov oziroma izboljšanja odnosov kompromisno sporazumeta o tem, da Slovenija omogoči nadaljevanje postopkov o približevanju Hrvaške EU, Hrvaška pa umakne dokumente, ki bi prejudicirali mejo, je še dejal predsednik Zaresa, ki tudi meni, da se je potrebno pred vstopom Hrvaške v EU dogovoriti o poti, "po kateri bi se določila meja med državama".

Na vprašanje, ali pričakuje še kakšne zaplete pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško, je Golobič odgovoril, da bi bilo iluzorno pričakovati, da do zapletov ne bi več prihajalo glede na kompleksnost zadeve. "Zapleti zanesljivo bodo, saj bodo kompromisi sprejeti z nezaupanjem. Ne smemo se ustrašiti pred tem zapleti, premieru Pahorju pa je treba izreči priznanje, da je stopil na to pot, ki ni brez tveganja," je še v Celju dejal Golobič.

SLS: Slovenija z dogovorom s Hrvaško ni iztržila ničesar

"Slovenija z današnjim dogovorom predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške ni iztržila popolnoma ničesar," je prepričan predsednik SLS Radovan Žerjav. Kot meni, je za deblokado pristopnih pogajanj Hrvaške potreben in nujen pogoj "umik fizičnih prejudicev oz. umik Hrvaške z zasedenega dela slovenskega ozemlja in vzpostavitev stanja na dan 25. 6. 1991".

V SLS so tudi zaskrbljeni, da bi med pogovori, ki "potekajo za strogo zaprtimi vrati in v prav kičastih nastopih za javnost tako z ene in druge strani", v ozadju prišlo do hude kršitve sklepa DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato, ki ga je na pobudo SLS 18. februarja 2009 sprejel DZ. Ta jasno opredeljuje pogajalska izhodišča za pogajanja o vprašanju meje, ki so hkrati zavezujoča za vse slovenske politike, poudarja Žerjav.

SLS, ki sicer podpira vstop Hrvaške v EU, bo tako zaradi "očitnih prizadevanj vlade, da se v čim krajšem času omogoči vključitev Hrvaške v EU, ne da bi se prej Hrvaška umaknila z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja", začela s pripravami za zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, saj po njihovi oceni Sloveniji preti prevelika nevarnost, da bo izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, je še napovedal Žerjav.

V LDS pozdravljajo zavezo Kosorjeve

LDS pozdravlja zavezo, ki jo je dala hrvaška premierka Jadranka Kosor, da se takoj in s polno intenzivnostjo nadaljuje proces iskanja rešitve načina vprašanja meje, tako glede postopka kot tudi glede dinamike, je dejal minister za pravosodje Aleš Zalar. Jelko Kacin pa je Kosorjevi čestital za politični pogum, da je prišla v Ljubljano.

Po Zalarjevih besedah je pomembno, da se ohranja ideja in koncept, ki ga je zasnovala Evropska komisija s komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Ideja t.i. Rehnovega predloga, ki vključuje vse možnosti od bilateralnega dogovarjanja med državama in možnega dvostranskega sporazuma do mediacije, ki je še vedno aktualna in jo v LDS še vedno izrecno podpirajo, pa seveda preko nje do možnega arbitražnega sporazuma. Ta enostranska zaveza, ki jo je dala Hrvaška v luči dobrih, izboljšanih odnosov, daje določeno mero optimizma, da bomo prišli do rešitve tudi za Slovenijo zelo pomembnega vprašanja, je še povedal Zalar.

Jelko Kacin je, kot je povedal, kot evropski poslanec in član ALDE, od koder prihaja tudi evropski komisar za širitev, čestital hrvaški premierki Jadranki Kosor za "politični pogum", da je danes prišla v Ljubljano, s čimer je začela neko novo poglavje v hrvaški politiki. Ta po njegovih besedah kaže, da se najvišji hrvaški politiki zavedajo, da je Hrvaška tista, ki določa dinamiko, pa tudi globino približevanja k in na koncu v EU.

Po besedah Kacina bi lahko Hrvaška že pred časom "deblokirala sama sebe", pri čemer je vse proevropske sile v Zagrebu pozval, da podprejo Kosorjevo v njenih prizadevanjih, da bi Hrvaška lahko nadaljevala proces približevanja. Dejal je še, da je Hrvaška tista, ki lahko v tem trenutku Evropi daje najbolj jasno sporočilo, da je proces širitve Evropske unije "še vedno živ, aktualen in da dobiva novo dinamiko".

Kacin je tudi dejal, da na drugi strani razume predsednika vlade Boruta Pahorja, ki mu je po besedah Kacina "danes ušlo", ko je rekel, da je vlada v četrtek že odločila glede deblokade. "Vlada še ni odločala, še ni odločila, postopki bodo pač tekli. Obe državi, tako Slovenija kot Hrvaška, sta pač parlamentarni demokraciji in pristojni odbori se bodo morali do tega opredeliti," je dodal Kacin ter omenil odbora za zunanjo politiko in odbor za zadeve EU.

Kot je še dejal Zalar, je potrebno glede pravnih učinkov izjave, ki jo je dala Hrvaška, potrebno počakati vsaj toliko, da bo dostopna. Za vse konkretne rešitve, ki jih ta izjava lahko zadeve s svojimi posledicami, pa bo seveda še čas, da se do njih opredelimo, je povedal. Kot je spomnil Kacin, se je po 25. juniju 1991 zgodila cela vrsta vrsta "življenjskih sprememb", ki jih je sedaj treba ovrednotiti na primeren način, pri čemer se je dotaknil mejnega prehoda na Dragonji in mostu na Muri.

V DeSUS upajo, da je dogovor koristen

V poslanski skupini DeSUS vsebine današnjega dogovora med predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške o deblokadi hrvaških pogajanj z EU in nadaljevanju pogovorov o meji še ne poznajo, je pa vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič za STA izrazil upanje, da je dogovor koristen za Slovenijo in v skladu s pričakovanji.