Gledališče za neljube finančne razmere krivi pomanjkljivo financiranje s strani treh krajevnih uprav, ki so soustanoviteljice in solastnice SSG: dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK), občine Trst in pokrajine Trst.

Novinarska konferenca, ki je trajala več kot dve uri, je ponudila priložnost za oris položaja SSG. Na to temo so spregovorili predsednica upravnega sveta SSG Martina Kafol, umetniški vodja gledališča Primož Bebler in ravnatelj Tomaž Ban. Po besedah Kafolove se je vodstvo SSG na vse načine trudilo, da bi našlo strukturalno rešitev za financiranja, za katero so odgovorni njegovi lastniki.

SSG ima namreč status stalnega gledališča, ker so ga ustanovile krajevne uprave, torej občina Trst, pokrajina Trst in dežela FJK, ki bi tudi morale poskrbeti za njegovo dejavnost. O tem govori tudi odlok italijanskega ministrstva za kulturo, ki med drugim poudarja obvezo, da člani prispevajo za stroške gledališča znesek, ki znaša vsaj toliko kot tisti, ki ga prispeva italijanska država, je dejala predsednica SSG.

O tem, ali naj SSG še naprej deluje, se morajo odločiti njegove obvezne članice-ustanoviteljice, ki jih je vodstvo gledališča že večkrat neuspešno povabilo na soočanje. Položaj se je v zadnjem obdobju po besedah Kafolove tako zaostril, da so prišli do trenutka, ko jim finančno in likvidnostno stanje ne dovoljujeta, da bi začeli novo sezono.

Primož Bebler je opomnil, da bi SSG v letošnji sezoni moral sodelovati na velikem mednarodnem festivalu, ki bi ga organiziral v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice in s Primorskim poletnim festivalom iz Kopra. Negotov je tudi nastop SSG na Borštnikovem srečanju.

Tomaž Ban pa je nanizal razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju SSG kronično in ciklično v krizi: ti tičijo, ob približno enakih stroških (okoli dva milijona evrov letno, lani 2.088.000 evrov), v neurejenih prejemkih. SSG namreč bolj ali manj redno prejema okoli 400.000 evrov od italijanskega vsedržavnega sklada za gledališča Fus in približno 450.000 evrov od Sklada za slovensko manjšino. Bolj neredni ali "čudni" pa so prejemki s strani občine Trst, ki je leta 2001 slovenskemu tržaškemu gledališču namenila okoli 60.000 evrov, lani pa samo pet tisoč evrov.

Druga javna uprava, ki ne spoštuje svojih obveznosti, je dežela FJK, ki je doslej nudila gledališču le izredne prispevke iz svojega premoženjskega sklada. V preteklih letih je ta vsota znašala 50.000 evrov, lani pa so jo dvignili na 250.000 evrov. To pa niso redni prispevki, tako da je SSG po Banovih besedah edino stalno gledališče na deželnem ozemlju FJK, katerega financiranje ni vključeno v poglavje financiranja deželnih stalnih gledališč. Če se torej odštejejo izredni prispevki, je letni primanjkljaj SSG tako vedno okoli 400.000 evrov, kar je tudi vsota, ki jo gledališče pričakuje in ne dobi od javnih uprav. Za leto 2009 pa predvidevajo primanjkljaj v višini 800.000 evrov.

Solidarnost SSG je na današnji novinarski konferenci izrekel predsednik komisije Borštnikovega srečanja Tone Partljič, ki je dejal, da bi bilo srečanje brez sodelovanja SSG amputirano, kritično pa se je izrazil o slovenski politiki, saj se mu včasih zdi, da sta se prejšnji sistem in prejšnja država bolj brigala za slovenske manjšine, kot se zdajšnja samostojna Slovenija. Prav tako pa mu ni vseeno, da v zadnjih desetih letih predstavniki SSG niso prihajali na seje Borštnikovega srečanja.

V razpravo je posegla tudi predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec, ki je poudarila dolžnost "pritiska" na slovensko državno vodstvo, da pride do slovensko-italijanskega sporazuma o delovanju SSG.

Po besedah tržaške pokrajinske odbornice za finance Marielle Magistri De Francesco bi moralo biti rešitev in posegov za spremembo položaja SSG več, med temi tudi davčne olajšave, spremeniti pa bi morali tudi statut. Na ta izvajanja je odgovoril tržaški pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ace Mermolja, ki je opozoril, da problem statuta ne odvezuje krajevnih uprav, da opravijo svojo dolžnost. Kar se dogaja s SSG, je po njegovih besedah diskriminacija.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (šO) Drago štoka pa je navzoče seznanil z odločitvami, ki so bile sprejete na ponedeljkovem srečanju med vodstvom SSG in predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, se pravi SKGZ in šO.

Krovni organizaciji, je dejal štoka, bosta morali obvestiti politiko o dogajanju v zvezi s SSG. V teku tega in prihodnjega tedna nameravajo neposredno stopiti v stik z italijansko vlado, prav tako načrtujejo srečanje s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem, ki se bo 18. septembra v Rimu srečal z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem. Prav tako se nameravajo sestati s predsednikom deželne vlade FJK Renzom Tondom in tržaškim županom Robertom Dipiažo.