Ta proces se je začel pred časom, "ko smo na obeh straneh potrdili politično voljo, da nekatere stvari, za katere se je zdelo, da se ne morejo premakniti z mrtve točke, premaknemo z mrtve točke", in sicer s spoštovanjem interesov obeh držav in iskanjem kompromisa, je na Brdu pri Kranju odgovoril Pahor na novinarsko vprašanje ob robu rednega posveta slovenske diplomacije.
Spoznanje, s katerim odhaja v Gdansk na slovesnost ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne pa je, kot je dejal, da vse prepogosto pozabljamo, da je evropska ideja in z njo polmilijardna evropska skupnost, katere del je tudi Slovenija, utemeljena "na izkušnji, da mir ni samoumeven in da si je treba zanj prizadevati".
Medtem ko v Evropski uniji poteka sklepni del ratifikacije Lizbonske pogodbe in vlada negotovost, ali bo reformna pogodba EU vendarle sprejeta ali pa jo čaka usoda propadle evropske ustavne pogodbe, po besedah premiera vse prepogosto pozabljamo - še posebej mlade generacije, ki trpljenja druge svetovne vojne niso osebno občutile -, da "je evropska ideja pravzaprav posledica zavedanja, da mir v Evropi ni samoumeven".
"Zato je prav, da se spomnimo dogodkov izpred 70 let in da vemo, da so bili tako zelo boleči za evropske narode in mednarodno skupnost, da so v temelju spremenili percepcijo sodelovanja med narodi, da je postala sprava med tistimi, ki so bili sovražniki v tem konfliktu, temelj novih odnosov in da je to garantiralo mir, ki je šele osnova za večje blagostanje za ljudi v Evropi," je ob robu posveta slovenske diplomacije še povedal premier.
Premier Pahor se bo v Gdansku ob robu slovesnosti prvič srečal z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, sestal pa se bo tudi s predsedujočim EU, švedskim premierom Federikom Reinfeldtom.
