Naglo poslabšanje položaja javnih financ je deloma rezultat pešanja gospodarske dejavnosti in s tem povezanega delovanja avtomatskih stabilizatorjev, deloma ukrepov za blažitev posledic krize, v znatni meri pa tudi drugih ukrepov fiskalne politike zadnjih let. Na Umarju ugotavljajo, da so minula leta visoki prilivi davkov in prispevkov omogočili sistemsko znižanje nekaterih davčnih virov.
"Sistemskega znižanja javnofinančnih virov pa niso spremljali ustrezni ukrepi na izdatkovni strani, saj v obdobju, ko se je primanjkljaj zniževal, ni bilo potrebnega prestrukturiranja javnofinančnih izdatkov, ki bi omogočilo hitrejše zniževanje skupnega obsega javnofinančnih izdatkov," je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle in dodal, "da se je lani zgodilo prav nasprotno, saj so bili sprejeti ukrepi, ki so spodbudili rast nekaterih javnofinančnih izdatkov, predvsem povečanje obsega sredstev za socialne transferje in naraščanje plač z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ob hkratnem povečanju števila zaposlenih." Lani je tako bila fiskalna politika prociklična, kar zdaj zmanjšuje manevrski prostor za blažitev posledic krize prek državnih izdatkov.
Letos bo fiskalna politika odigrala svojo vlogo, saj bo zaradi povečanega trošenja države ekspanzivna in bo tako pomenila spodbudo gospodarski rasti. "Proticiklična usmerjenost pa je v veliki meri rezultat delovanja avtomatskih stabilizatorjev in naraščanja nekaterih zakonsko določenih odhodkov, v manjši meri pa diskrecijskih proticikličnih ukrepov," pa še dodajajo na uradu.
srecko.zimic@dnevnik.si
