Kot je danes povedala avstralska ministrica za zdravstvo Nicola Roxon, je zaradi okužbe z novo gripo v bolnišnici trenutno 123 ljudi, od tega jih je 58 na intenzivni negi, kakih 20 pa jih je zaradi te bolezni doslej umrlo. Zaradi te bolezni je sicer po vsem svetu doslej umrlo 429 ljudi, z njo pa se jih je okužilo dobrih 94.500.

Na južni polobli je sedaj zima, zaradi česar se tam virusi gripe še posebej hitro širijo. V azijsko-pacifiški regiji je sicer prav Avstralija tista država, ki jo je nova gripa doslej najbolj prizadela, zaradi česar je že v naprej naročila kar 21 milijonov enot cepiva, ki ga zdravniki zaenkrat še razvijajo.

V Nemčiji npr. ocenjujejo, da bodo morali naročiti 25 milijonov enot cepiva in cepiti skoraj tretjino populacije, v Italiji pa je namestnik ministra za zdravstvo Ferruccio Fazio predvidel, da bodo do marca 2010 zabeležili že kar od tri do štiri milijone okužb, medtem ko bi radi še letos cepili 8,6 milijona Italijanov.

Medtem pa je generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan v pogovoru za britanski Guardian izrazila dvom glede načrtov, da bo mogoče že v kratkem proti virusu A H1N1 cepiti na milijone ljudi in na ta način zaustaviti "neustavljivo" pandemijo prašičje gripe.

Kot je ocenila, cepiva namreč ne bo na voljo še vsaj nekaj mesecev, s čimer je zavrnila navedbe britanskih zdravnikov, da naj bi bilo na razpolago že avgusta. "Cepiva ni. Sicer bi moralo biti na voljo že kmalu, v avgustu. Toda to, da je cepivo na voljo, še ni enako, kot imeti cepivo, ki je varno ... Rezultatov kliničnih testov ne bo še kakšna dva, tri mesece," je dejala Chanova.

AFP pa povzema tudi navedbe epidemiologov iz Imperial College London, ki svarijo pred poenostavljenim interpretiranjem števila okuženih in števila smrtnih žrtev nove gripe, saj lahko to vodi v napačno razumevanje virusa A H1N1 in zgrešene ocene glede tega, kako nevaren je dejansko.

Po podatkih WHO se je doslej s smrtjo končalo le približno 0,5 odstotka okužb s prašičjo gripo, kar je nekje na zgornji meji, a ne prav več kot pri običajni, sezonski gripi. Londonski epidemiologi sicer ne trdijo, da je A H1N1 bolj ali manj nevaren, kot se trenutno zdi, opozarjajo pa na nevarnost nepopolnih in pristranskih podatkov ter poenostavljenih interpretacij, ki bi lahko vodili v napačne ocene virulentnosti virusa.

Kot enega od problemov epidemiologi navajajo, da uradne številke ne zajemajo vseh tistih, ki so okuženi, ampak sploh ne zbolijo oz. imajo zelo mile simptome in se ne odločijo za obisk zdravnika. Vprašanje je tudi, zakaj se stopnja smrtnosti po državah tako razlikuje - v Mehiki je npr. več kot dvakrat višja kot v ZDA in Evropi.