Dekan fakultete za energetiko, dr. Andrej Predin, je uvodoma zastavil izzivalno vprašanje, ali bo Sloveniji do leta 2020 uspelo izpolniti evropsko direktivo, ki pred Slovenijo postavlja zahtevo, da v dobrih desetih letih zmanjša emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov, zviša energetsko učinkovitost za 20 odstotkov, doseže 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov in 10-odstotni delež rabe biogoriv v prometu. Cilji so po mnenju Boštjana Paradiža z ministrstva za okolje tehnično dosegljivi, vprašanje pa je, kako to izpeljati na način, ki bo sprejemljiv za družbo in narodno gospodarstvo. "Analize kažejo, da problem nastane že pri majhnem znižanju, zato je treba čim prej prepoznati težave v vsej razsežnosti in oblikovati dolgoročne politike, ki bodo predvidele strukturne spremembe. Če bomo te probleme ignorirali, se bo prihodnost gospodarstva slabšala," je dejal Paradiž. Franc Žlahtnič z ministrstva za gospodarstvo je poudaril, da je skrb vzbujajoče dejstvo, da so projekti v slovenski energetiki, ki bi morali biti v pogonu, v tem trenutku v slabi kondiciji.
Države UE bodo morale v razmeroma kratkem času reševati težavna vprašanja, saj bo treba na eni strani zmanjševati energetsko potratnost in se spoprijeti s podnebnimi problemi, po drugi strani pa graditi nove energetske gigante. Generalni sekretar Eurelectrica Hans ten Berge je dejal, da bo Evropa do leta 2020 potrebovala za 300 GW moči novih energetskih zmogljivosti, kar bo okolje dodatno obremenilo ne glede na to, da bodo med tem nekateri stari, okoljsko nesprejemljivi agregati ustavljeni.
Energetsko prihodnost Evropi in Slovenje bo po mnenju dr. Uroša Rotnika (TEŠ) zagotavljal premog, ki ima v Sloveniji v proizvodnji električne energije 36-odstotni delež. Proizvodnja električne energije iz premoga bi utegnila še naraščati, če bi tehnologija ločevanja in shranjevanja ogljika postala tržno uspešna.
Na konferenci danes govorili še o obnovljivih virih energije, energetski učinkovitosti, okoljskih problemih in energetskih politikah.
