Maja 2001 so odprli železniško progo Murska Sobota-Hodoš, s katero je bil naposled sklenjen peti panevropski prometni železniški koridor Benetke-Lvova, oktobra 2008 pa zadnje odseke pomurskega avtocestnega omrežja. Pokrajina ob reki Muri se je tako po prizadevanjih, ki so se začela že kmalu po osamosvojitvi države leta 1991, vendar so bila ta kar dolgo neuspešna, ker so imeli Pomurci premajhen politični vpliv in podporo v Ljubljani, končno le vrisala na evropski prometni zemljevid.
Gneča v Murski Soboti in nedelujoče zapornice v Prlekiji
Gradnja slabih 25 kilometrov železniške proge do Madžarske in še 19 kilometrov v sosednji državi je državi stala tedanjih 24 milijard tolarjev. Enotirna neelektrificirana proga za tovorni in potniški promet je ponovno vzpostavila povezavo, ki je bila ukinjena leta 1968. Vsi objekti ob progi so že pripravljeni na gradnjo drugega tira. V javnosti se sicer nekateri bolj kot za gradnjo drugega tira do madžarske meje zavzemajo za gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava-Redics na Madžarskem; Avstrijci pa se že več let ogrevajo za povezavo med avstrijsko Radgono in Mursko Soboto.
Odprtje železniške proge do madžarske meje je spremljalo tudi veliko pričakovanje glede razbremenitve tukajšnjih cestnih povezav. "Javni prevoz je naprej namenjen vsakodnevnim potovanjem. Na uporabo javnih prevoznih sredstev med drugim vpliva zaposlenost prebivalstva, ki se hitro zmanjšuje. Podobno je pri prevozu blaga," je prepričan Jože Veren, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri murskosoboški občini.
Spuščene zapornice na železniških tirih v Murski Soboti nekajkrat na dan v Lendavski ulici, ki jo prevozi 30.000 motornih vozil na dan, in še v Cankarjevi ulici dobesedno ustavijo promet v mestu. Že maja 2001 sta tedanji murskosoboški župan Anton Slavic in tedanji minister za promet Jakob Presečnik podpisala protokol o ureditvi zagate. A je država za gradnjo podvoza potrebovala skoraj vse desetletje. Po besedah direktorja Direkcije RS za ceste Gregorja Ficka bodo vsa dela končana čez leto dni. Konec leta 2007 pa je prejšnji prometni minister Radovan Žerjav končal tri leta trajajočo sramoto z varnostnimi zapornicami na progi Ormož-Murska Sobota. Toliko časa je bilo namreč 18 zavarovanih železniških prehodov na progi urejenih, vendar jih zaradi različnih birokratskih zapletov niso vključili.
Na lokalne ceste so pozabili
Tridesetega oktobra lani so odprli še zadnje tri odseke pomurskega avtocestnega omrežja. Ta dan je bil namreč skrajni rok za dokončanje, ki ga je minister Žerjav obljubil pomurskemu odboru za spremljanje gradnje avtoceste. Investicijska vrednost nekaj več kot 80 kilometrov dolge avtoceste A5 je bila 823 milijonov evrov. Gradnja pomurske avtoceste se je začela leta 2000 z gradnjo odseka Vučja vas-Beltinci, ki vključuje most čez Muro. Po priključitvi Slovenije EU, ko se je močno povečal tovorni promet po glavni cesti G1/3 skozi Pomurje proti mejnemu prehodu z Madžarsko v Dolgi vasi, so Pomurci zahtevali hitrejšo gradnjo avtoceste. Izposlovali so dokončanje prometnice z načrtovanega leta 2013 na leto 2008. Zaradi prometne gneče na glavni cesti Gornja Radgona-Dolga vas se je čedalje več domačinov umikalo na vzporedne občinske ceste, ki pa niso zgrajene za tako velike obremenitve. "Vsa pozornost se je preusmerila na gradnjo avtoceste, na regionalne in lokalne ceste pa se je pozabilo. Kot eden od vzrokov za številne prometne nesreče v Pomurju je tudi slabo stanje lokalnih cest. Te še zdaleč ne prenesejo zdajšnje prometne obremenitve. Križišča so slabo pregledna, mostovi so preozki, krivine in nakloni krivin pa so nepravilno speljani," je opozoril Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa.
Pomurska avtocesta je sicer zgrajena kot štiripasovnica brez odstavnih pasov ter s 25 centimetrov ožjima voznima in prehitevalnima pasovoma od običajnih. Za intervencijske odhode na avtocesto morajo gasilci zato uporabljati specializirano manjše vozilo, ki se lahko prebija skozi gnečo, če na obeh pasovih obtičita tovornjaka. "Če ne gre z vozilom naprej, potem gremo peš do kraja nesreče. Reševalno orodje pri tem nosimo v rokah. To sicer traja nekaj časa, vendar druge rešitve za zdaj ne vidimo," je praktičen Anton Gomboc, poveljnik gasilskega društva Murska Sobota.
