Mariborska Moja naložba je poslovala z dobrih pol milijona evrov izgube. "Pretežni del izgube izvira iz slabitev tržnih naložb v lastniške vrednostne papirje," pojasnjuje član uprave Igor Pšunder. Sklad Abanke je prav tako izkazal izgubo, in sicer za 336.000 evrov, medtem ko je Probankin sklad ustvaril 262.800 evrov izgube. V zavarovalnici Adriatic Slovenica, najmanjši med izvajalci, so bili primorani na kritni sklad prenesti sredstva v višini 250.000 evrov, skupna višina rezervacij, ki jih je v letu 2008 v breme poslovnega izida oblikovala Kapitalska družba (KVPS, ZVPSJU, PPS in SODPZ), pa je znašala že 62,1 milijona evrov. Iz zavarovalnic Triglav in Generali ter Banke Koper odgovora glede tega nismo dobili.

Čeprav v Moji naložbi zagotavljajo, da so dokapitalizacijo v višini 1,5 milijona evrov izvedli zaradi rasti kritnega sklada prek meje 80 milijonov evrov, je iz njihovih bilanc razvidno, da so lani osnovni kapital povečali zaradi tega, da bi preprečili kapitalsko neustreznost. Preostali pokojninski družbi sta, kot že rečeno, poslovali z dobičkom, zavarovalnice in banke pa poleg dodatnega pokojninskega zavarovanja tržijo še preostale produkte, tako da niti niso potrebovale dodatnega kapitala.

Tabela v večji resoluciji je dostopna tukaj.

O uspešnosti pokojninskih skladov poleg realiziranih donosov pričajo tudi povprečne mesečne premije in to, koliko aktivnih zavarovancev jim uspeva zadržati v svojem portfelju. Tistih, ki imajo status mirovanja, kar je posledica upokojitve, menjave in izgube služb ter bolniških in porodniških dopustov, je namreč pri nekaterih skladih za skoraj četrtina, medtem ko jih imajo drugi manj kot desetino. Od njihovega števila je odvisna tudi višina obračunanih premij.

Tržni deleži pobranih zavarovalnih premij se gibljejo podobno kot pri sredstvih, s katerimi upravljajo izvajalci. Medtem ko zavarovanci Abanke in odprtega sklada KVPS na mesec vplačajo kar okoli 70 evrov, se z bistveno manjšim zneskom zadovoljijo v Prvi osebni zavarovalnici, Probanki in Kadovem ZVPSJU.

V priloženi tabeli je tudi primerjava povprečnih stroškov, ki jih skladi zaračunavajo zavarovancem. Kar se tiče vstopnih stroškov, relativno največ odtegnejo najmanjši izvajalci, Banka Koper, Probanka in Adriatic Slovenica, medtem ko najmanj zaračunavata Kadova sklada KVPS in ZVPSJU. Povprečni stroški upravljanja, ki so odvisni od zbranih sredstev, so pri izvajalcih razmeroma enaki, nekje nad enim odstotkom. Vseeno v izjemah, Pokojninski družbi A in ZVPSJU, poberejo precej manj.

Zadnji podatki o donosnosti kažejo, da se je stanje vendarle izboljšalo. V zavarovalnicah in vzajemnih pokojninskih skladih na nekajmesečnih ravneh že beležijo pozitivne donose, a so tisti na letni ravni še vedno večinoma negativni. "Pričakujemo nadaljnjo rast cen državnih vrednostnih papirjev in podjetij z visoko bonitetno oceno, ob koncu leta pa obujanje delniškega trga z dvigajočimi se obrestnimi merami," so prepričani v Probanki.

tomaz.modic@dnevnik.si