Ghizzoni je poudaril, da je finančna kriza v drugi polovici lanskega leta po vsem svetu povzročila zelo težka likvidnostno situacija. Danes so razmere po njegovem mnenju že precej boljše, saj se je likvidnost do neke mere znova vrnila na trg. "Seveda se stanje vsekakor še ni vrnilo na prave tirnice, vsekakor pa so razmere mnogo boljše kot pred pol leta," je poudaril Ghizzoni.

Ob tem je poudaril, da za srednjo in vzhodno Evropo bolj kot kratkoročna likvidnost problem predstavlja srednjeročna likvidnost. Na tem območju je, tako Ghizzoni, veliko pomanjkanje investicij. Podobno je po njegovih besedah sicer tudi v zahodni Evropi, vendar so tam kapitalski trgi precej bolje razviti kot na vzhodu stare celine. Velik izziv tako po njegovih besedah predstavlja predvsem zagotovitev zadostnih količin svežega kapitala bankam, da bi te lahko okrevale po krizi in znova dosegle rast.

Slovenija je glede tega po besedah Ghizonija v precejšnji prednosti, saj je tako članica EU kot tudi članica evrskega območja. Rating države je po njegovih besedah dokaj visok, zato Sloveniji ni težko pridobiti investicij iz tujine. S težavami pa se soočajo predvsem države izven evrskega območja, ki imajo tudi bistveno nižji rating.

Pri tem je izpostavil predvsem Ukrajino, ki se sooča s kombinacijo gospodarske krize in politične nestabilnosti. Prav tako so po njegovih besedah kritične tudi baltske države, kjer pa so razmere v zadnjem času kljub vsemu že veliko boljše kot pred pol leta. "Upam, da se bodo te države kmalu okrepile," je dejal Ghizzoni in poudaril, da moč države ni odvisna od njene velikosti, pač pa od makroekonomskih razmer v državi.

"Kriza se bo prej ali slej končala. Evropske sanje se morajo nadaljevati," je dejal Ghizzoni in dodal, da bo Evropa nekega dne prav zaradi te krize postala močnejša. Po njegovem mnenju je zahodna Evropa dno krize že dosegla. Ker je vzhodni del stare celine v krizo vstopil s trimesečnim zamikom, je po njegovem mnenju pričakovati, da bo za vzhodno Evropo najtežje obdobje druga polovica letošnjega leta. Ko pa se bodo pojavili neki signali globalnega okrevanja, pa se bo, tako Ghizzoni, vzhodna Evropa nanje odzvala hitreje kot zahodna.

Rezultati banke Unicredit v Sloveniji so po besedah Ghizzonija trenutno zadovoljivi. Slabe naložbe sicer, tako kot drugje, naraščajo, vendar pa je Slovenija v primerjavi z drugimi državami po Ghizzonijevem mnenju v precej dobrem položaju. "Ne poznam sicer razmer v drugih bankah v Sloveniji, vendar pa je Unicredit v Sloveniji v primerjavi z drugimi bankami v skupini v zelo dobrem položaju, kar se tiče slabih naložb," je dejal Ghizzoni. Ob tem je zatrdil, da bo banka s pozitivnim izidom zagotovo poslovala tudi v letošnjem letu.

"Mislim, da smo v območju evra trenutno dosegli dno krize, bolj ali manj smo dosegli točko stabilizacije. Okrevanje bo počasno. Evropa bo letos zabeležila krčenje gospodarstva, prihodnje leto pa bo rast zelo nizka, medtem ko bo v ZDA nekoliko bolje. Bojim se, da bo trajalo zelo dolgo, preden bomo lahko rekli, da smo izven krize. Do leta 2011 bo gospodarstvo zelo težko okrevalo, vsekakor pa bo že prihodnje leto boljše od letošnjega," je dejal Ghizzoni.

Ghizzoni je v pogovoru z novinarji spregovoril tudi o vprašanju razmerja v sestavi bančnega sektorja v posamezni državi. Poudaril je, da je potrebno poiskati pravo razmerje med domačimi in tujimi bankami. "Ni dobro imeti bančnega sektorja v 90-odstotni tuji lasti, prav tako pa so se v težavah znašle tudi države, kjer imajo tuje banke v lasti le 20 odstotkov bančnega sektorja," je dejal Ghizzoni. Poudaril je, da so lokalne banke potrebne predvsem zaradi njihove osredotočenosti na domače trge, v čemer so močne. Na drugi strani pa so po njegovem mnenju izjemno pomembne tudi globalno prisotne banke, saj pomagajo stabilizirati regijo, v kateri so prisotne.

Ghizzoni se je dotaknil tudi ugibanj o Unicreditovem nakupu lastniškega deleža Mercatorja. Poudaril je, da banka trenutno res poseduje osemodstotni delež slovenskega največjega trgovca. "Seveda to ni bil naš strateški interes, pač pa smo do teh delnic prišli prek terjatev v Istrabenzu," je dejal Ghizzoni. Ob tem je poudaril, da prevzemi podjetij vsekakor niso njihov cilj in dodal, da model ureditve bančne skupine pri določenih odločitvah prepušča svobodo lokalnim upravam.

Ghizzoni je ob tem še dodal, da doslej pri vprašanjih glede kreditiranja za nakup lastniškega deleža v Mercatorju še ni bil obveščen o kakršnih koli političnih pritiskih na banko. Trenutno je v Evropi po njegovih besedah sicer kar nekaj podobnih situacij, kot je Sloveniji trenutno dogajanje v zvezi z Mercatorjem.