Novinarska konferenca po sestanku koalicijskih partnerjev, na kateri predsedniki koalicijskih strank predstavljajo rezultate današnjega srečanja, sicer še poteka.

Vlada bo predlog drugega rebalansa letošnjega proračuna obravnavala v četrtek in ga predvidoma tudi sprejela, je po sestanku povedal Križanič. "In sicer ker gre za tehnični rebalans - za zmanjšanje materialnih stroškov in investicijskih transferjev ter povečanje sredstev za pokojninsko blagajno zaradi padca prilivov," je dejal minister.

Predlog predvideva znižanje proračunskih prihodkov na 7,92 milijarde evrov, kar je za 863 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki proračuna naj bi po novem znašali 9,76 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bi tako z novim rebalansom znašal pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za dobri dve odstotni točki več od prvotnih načrtov. Javnofinančni primanjkljaj bo pri 5,6 odstotka BDP.

Glede na prvi rebalans se najbolj znižujejo materialni stroški in investicijski transferji, in sicer za skoraj 300 milijonov evrov, dodatno pa bo v pokojninsko blagajno namenjenih 122 milijonov evrov. Neto učinek prihranka bo tako 157 milijonov evrov, je povedal Križanič.

V pokojninsko in zdravstveno blagajno se bo zaradi manjše zaposlenosti in s tem manj priliva iz prispevkov nateklo za skupaj okoli 300 milijonov evrov manj, v vsako po 125 milijonov evrov manj. V pokojninsko blagajno bodo namenili omenjenih 122 milijonov evrov - "prostor" so dobili s prestrukturiranjem postavk -, manko v zdravstveni blagajni pa bodo pokrili delno z zadolžitvijo, delno pa s presežki iz prejšnjih let, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar.

Večjih pripomb na današnjem sestanku ni bilo. "Zdi se mi, da so razumeli, da so bili to potrebne in edine možne spremembe," je povedala Kamnarjeva.

V resorju sociale se je glede na prejšnji rebalans najbolj povečala sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, in sicer na okoli 110 milijonov evrov, zaradi povečanja brezposelnosti so se povečala tudi sredstva za socialne transferje, je povedal minister za delo Ivan Svetlik.

Svetlik je izrazil upanje, da se bo zakon o subvencioniranju čakanja na delo prijel in v večji meri ustavil prirast brezposelnosti. V drugem rebalansu je sicer vzpostavljena nova postavka, ki je namenjena kriznim ukrepom - subvencioniranju krajšega delovnega časa, subvencioniranje nadomestila dela plače za delavce na čakanju, zakon o enkratni solidarnostni pomoči, shema de minimis -, za katere je namenjeno skupaj 150 milijonov evrov, je povedal Svetlik.

Na področju zdravstva je pri investicijah okoli osem odstotkov manj, a "računam, da bomo z boljšimi razpisi to nadoknadili", je dejal zdravstveni minister Borut Miklavčič. Kot je poudaril, resno delajo na razpisih in se jim stroški dela zmanjšujejo.

Manko v zdravstveni blagajni v višini 125 milijonov evrov je predmet zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre zlasti za to, kako postaviti nove osnove pri zbiranju prispevkov in pri zmanjševanju stroškov, da bi lahko zavod tudi v letu 2010 posloval normalno, ter bi slovenski zavarovanci lahko imeli enak obseg zdravstvenega varstva kot lani, ko še ni bilo krize, je pojasnil minister.

Predlog zakona je še v delovni skupini na ministrstvu, dodaja Miklavčič, ki napoveduje večji nadzor nad resnostjo plačevanja prispevkov, hkrati pa bodo nekatere prispevke tudi razširili. Kot je napovedal, bodo v "spremenjeni zakonodaji zaostrili nadzor nad tistimi, ki z različnimi materialnimi stroški kompenzirajo nižji osebni dohodek, da lahko plačajo nižje prispevke". "To ni solidarno in niti pošteno," je dejal.

V resorju ministrstva za javno upravo bo prišlo do znižanja materialnih stroškov, stroškov reprezentance, študentskega dela, znižali so izdatke za najemnine; prihranek pri tem je v višini pet milijonov evrov, je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.